Pred dnevi je odvetnik in partner Odvetniške družbe Pirc, Igor Pirc, kot predavatelj sodeloval na že osmi konferenci o družinskem podjetništvu, na kateri je predaval na temo Čigavo je podjetje. 25.avgusta je v Ljubljani potekala že 8. konferenca o Družinskem podjetništvu, na kateri je odvetnik Igor Pirc tudi letos delil…
Odgovornost zakonca za obveznosti, ki nastanejo drugemu zakoncu v primeru podjetniškega udejstvovanja, je relevantna predvsem v primerih, ko zakonec opravlja dejavnost kot podjetnik posameznik (71.–75. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). V zvezi z odgovornostjo podjetnika za obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja podjetniške dejavnosti, je relevantna določba 7….
Pojem upravljanja družb (ang. Corporate Governance) se nanaša in ureja odnose med deležniki korporativnega upravljanja, predvsem lastniki, upravljavci družb, zaposlenimi, upniki idr. Ključna vsebina obravnave korporativnega upravljanja so pravila in postopki sprejemanja odločitev, ki se nanašajo na delovanje družbe. Gre torej za mehanizme, po katerih je kapitalska družba vodena in…
Nekateri evropski sistemi poznajo davek na neodplačni prenos poslovnih deležev, ki ga mora plačati bodisi prenosnik bodisi prejemnik ali pa celo oba. Ker ta davek bremeni družinska sredstva, ki so hkrati tudi sredstva družbe, je to v veliko primerih tudi glavno tveganje za preživetje družinskih podjetjih. V obdobju prenosa, ki…
Znanje o dedovanju, ki zajema tudi dedovanje poslovnega deleža je pomembno predvsem z vidika določanja sorodstveno povezanih oseb, ki jim zakon daje poseben status, kar lahko prispeva k opredelitvi najožjega kroga sorodstvenih povezav, ki določajo pomen pojma »družinsko podjetje«. Obdavčitev dedovanja poslovnih deležev predstavlja tudi enega od najbolj izpostavljenih zavirajočih…
S pravnega vidika se pojavi vprašanje, kakšna je pravna narava družinske ustave oz. odnosa med družinsko ustavo in družbeno pogodbo.[1] Ponujata se dva odgovora, ki dajeta razlago pojma družinske ustave v okviru poznanih pravnih institutov. Družinske ustave lahko razumemo kot delničarski sporazum oz. sporazum družbenikov ali kot dogovor o upravljanju…
Glede problematike skupnega premoženja zakoncev, smo že pisali v preteklosti. Tukaj bomo obravnavali skupno premoženje zakoncev in delitev poslovnega deleža v primeru dedovanja. Temelj razumevanja je določba 4. odstavka 483. člena ZGD-1, ki določa, da delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju in da…
Dedovanje poslovnega deleža ima lahko obliko oporočnega razpolaganja ali dedovanja na podlagi zakona.[1] Verjetno gre za najbolj pogost, gotovo pa najbolj naraven način prenosa poslovnega deleža na potomce ali druge družinske člane, ki jih določa zakon. V članku bom podrobnejše pregledal možnosti, ki jih daje zakon za primer prenosa poslovnega deleža…
Neodplačen prenos poslovnega deleža je, vsaj kar zadeva države kontinentalne Evrope, eden od najpogostejših načinov prenosa poslovnega deleža v družinskih podjetjih. Pri tem so predvsem pomembni davčni vidiki takega prenosa, saj so strukturno gledano ključni spodbujevalni ali zaviralni dejavnik prenosov poslovnih deležev med sorodstveno povezanimi osebami. Pregled razlik med državami…
Kot smo omenili v prejšnjem članku, je podaritev poslovnega deleža, verjetno ena najpogostejših oblik prenosa poslovnega deleža med sorodstveno povezanimi osebami. Osrednji predpis, ki obravnava davek glede prenosa poslovnega deleža med sorodstveno povezanimi osebami je ZDoh-2. Ta v 100. členu določa, da se lahko ugotavljanje davčne obveznosti odloži pri podaritvi (kar…