Gospodarska kriza, ki smo ji priča je pokazala, da so družinska podjetja model organiziranja, ki je zaradi svoje prilagodljivosti dolgoročno vzdržnejši, saj za družinsko podjetje ne živi en sam človek, ampak praktično vsa družina.
S prehodom na sistem tržnega gospodarstva so se tudi pri nas začeli oblikovati centri podjetniške dejavnosti in kapitala, ki so v rokah posameznih zasebnih subjektov. Ti uspešni posamezniki se soočajo s tipičnimi izzivi, ki so v svetu prepoznani kot izzivi družinskih podjetij.
Nasledstveni načrt je poglaviten del planiranja nasledstva, za katerega se priporoča, da ga lastnik sprejeme še v času, ko je trdno v sedlu podjetja.
Medgeneracijski prehod vodenja in lastništva oziroma tranzicija v družinskem podjetju je eden od glavnih organizacijskih izzivov s katerimi se družinska podjetja srečujejo.
Medgeneracijski prehod vodenja in lastništva oziroma tranzicija v družinskem podjetju je eden od glavnih organizacijskih izzivov s katerimi se družinska podjetja srečujejo.
Družinsko podjetje se lahko nadaljuje skladno z dvema modeloma. V manjših družinskih podjetjih prevzeme vodenje podjetja eden od družinskih članov, ostali pa se navadno »umaknejo« in začnejo samostojno pot.
Pri urejanju odnosov v družinskih podjetjih je treba opozoriti na pomen jasnega zapisa struktur in dogovorov, ki so smerokaz članom družine tako pri delu v kot tudi izven podjetja.
Zgodovinsko gledano predstavljajo družinska podjetja temeljni vzvod gospodarske in podjetniške pobude. Nenazadnje je večina danes uspešnih podjetij oziroma družb svojo pot začela in jo še nadaljuje kot družinska podjetja