Preskoči na vsebino

Tehnologija in pravo

Telekomunikacije in digitalna infrastruktura

Digitalno poslovanje stoji na fizični infrastrukturi: na optičnih vodih, baznih postajah, kabelski kanalizaciji in podatkovnih centrih. Njihova gradnja in uporaba je presek treh pravnih svetov – elektronskih komunikacij, stvarnega prava in prostorske ter gradbene zakonodaje. To je področje, na katerem pisarna dela že leta in ki ga specializirane pisarne za varstvo podatkov praviloma ne pokrivajo.

Naročite posvet

Pravica graditi na tujem

Služnosti, stavbne pravice in pogodbe z lastniki zemljišč – od pogajanj do vpisa v zemljiško knjigo in ravnanja ob spremembi lastnika.

Dostop in souporaba

Dostop do obstoječe infrastrukture, souporaba zmogljivosti in spori med operaterji o pogojih in cenah.

Umeščanje in dovoljenja

Postopki umeščanja v prostor in gradbena dovoljenja za omrežja, bazne postaje in podatkovne centre, vključno z ugovori sosedov in občin.

S čim pomagamo

  • pogodbe z lastniki zemljišč: služnosti, stavbne pravice, najemi lokacij za bazne postaje
  • zavarovanje pravic v zemljiški knjigi in ravnanje ob spremembi lastništva ali obremenitve
  • souporaba in dostop do infrastrukture, pogodbe med operaterji, reševanje sporov o pogojih
  • postopki umeščanja v prostor in gradbena dovoljenja za omrežja, bazne postaje in podatkovne centre
  • razmerja z regulatorjem in postopki pred njim
  • pogodbe z izvajalci gradnje omrežij: roki, jamstva, prevzem, pogodbene kazni
  • razmerja z uporabniki: splošni pogoji, obveščanje, obdelava prometnih podatkov

Zakaj to sodi v tehnološko pravo

Obravnava omrežne infrastrukture kot »gradbene zadeve« je razlog za večino zamud pri projektih. Gradbeni del je namreč le eden od treh vzporednih postopkov: hkrati tečeta še ureditev pravice na tujem zemljišču in izpolnjevanje obveznosti iz ureditve elektronskih komunikacij. Če se ti trije koraki vodijo zaporedno namesto vzporedno, se projekt zavleče za mesece – in to na delu, kjer ni sporno nič vsebinskega.

Drugo pogosto podcenjeno vprašanje je trajnost pravice. Pogodba o služnosti, ki je sklenjena z lastnikom in ne vpisana v zemljiško knjigo, ob prodaji zemljišča novega lastnika ne zavezuje. Operater to praviloma ugotovi takrat, ko je omrežje že v zemlji.

Kaj prevzamemo

  • Pogodbe z lastniki zemljišč: služnosti, stavbne pravice, najemi lokacij
  • Zavarovanje pravic v zemljiški knjigi in ravnanje ob spremembi lastništva
  • Souporaba in dostop do infrastrukture, spori med operaterji
  • Umeščanje v prostor in gradbena dovoljenja za omrežja in podatkovne centre
  • Razmerja z regulatorjem in postopki pred njim
  • Splošni pogoji za uporabnike in obdelava prometnih ter lokacijskih podatkov

Pogosta vprašanja

Lastnik zemljišča se je premislil. Kaj zdaj?

Odgovor je odvisen od tega, kaj je bilo dogovorjeno in ali je pravica zavarovana stvarnopravno. Če je služnost vpisana, sprememba volje lastnika nanjo ne vpliva. Če ni, gre za obligacijsko razmerje, ki novega lastnika ne zavezuje – in takrat je treba ravnati hitro.

Sosedje nasprotujejo bazni postaji. Ali jih je mogoče preseči?

Postopek ima predvidene poti za ugovore in za odgovor nanje. Ključno je, da je dokumentacija pripravljena tako, da so ugovori vsebinsko obravnavani – postopek, ki se ustavi zaradi formalne pomanjkljivosti, se pogosto ne nadaljuje, temveč začne znova.

Ali pokrivate tudi podatkovne centre?

Da. Podatkovni center je pravno zanimiv prav zato, ker združuje gradbeni in prostorski del, energetske priključke, pogodbe o zmogljivostih s strankami ter zahteve glede varnosti in neprekinjenega poslovanja. To je isti presek kot pri omrežjih.

Kaj smo o tem že napisali

Vsi prispevki