Dne 10.11.2022 je v veljavo stopil nov Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je nadgradil doslej veljavnega (ZEKom-1).
V tem prispevku so predstavljene ključne novosti, ki jih prinaša ZEKom-2 na področju pospeševanja gradnje komunikacijskih omrežij. ZEKom-2 predstavlja nadgradnjo doslej veljavnih zakonskih določil usmerjenih v zniževanje stroškov gradnje.
Zakon o elektronskih komunikacijah, v določbah ki urejajo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje omrežja elektronskih komunikacij določa, da je poslej Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba), državni nosilec urejanja prostora za področje načrtovanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture.
Z razliko do sedanje ureditve, ki je določala, da je potrebno pri gradnji komunikacijskih omrežij vedno predvideti in postaviti dostopovno točko, ki omogoča skupno uporabo dostopovnega dela komunikacijskega omrežja je poslej določeno, da je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) tista, ki s splošnim aktom opredeli lokacije omrežnih priključnih točk ob upoštevanju smernic BEREC (Združenje evropski regulatorjev za področje elektronskih komunikacij).
Koncept skupne gradnje, ki ga kot način za zmanjševanje stroškov na področju telekomunikacij, predvideva, da infrastrukturni operaterji z operaterji omrežja sklepajo dogovore o usklajevanju gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij. V zvezi s tem je ZEKom-2 predvidel, da mora zainteresirani soinvestitor v primeru realizacije skupne gradnje o tem, najkasneje v 30 dneh po začetku gradnje obvestiti, AKOS.
Iz vidika zniževanja stroškov gradnje komunikacijskih omrežij je še precej pomembnejša določba, ki določa da je potrebno, v primerih kjer se gradnja komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture ali druge gospodarske javne infrastrukture gradi v javno korist ali se financira iz javnih sredstev, položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, če na območju gradnje take kabelske kanalizacije še ni oz. če ni zainteresiranega soinvestitorja.
Bistvena novost, ki jo je prinesel ZEKom-2 je, da AKOS s splošnim aktom določi, kaj šteje za dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, ter kaj so izjeme od obveznosti položitve prazne kabelske kanalizacije. Te se lahko določi za primere, ko bi naložitev obveznosti investitorju ne bila sorazmerna glede na predvidene koristi od položitve prazne kabelske kanalizacije.
Infrastrukturni operater mora omogočiti drugim operaterjem dostop do podatkov o omrežju pod sorazmernimi, ne-diskriminacijskimi in preglednimi pogoji. V preteklosti so se v praksi pojavile precejšnje dileme o tem v kakšnem formatu naj bodo ti podatki posredovani, saj za načrtovanje omrežij ni vseeno ali so podatki o telekomunikacijskem omrežju podani v pisni ali digitalni-strojno berljivi obliki. Nejasnost poslej rešuje omenjena določba ZEKom-2, po kateri morajo biti podatki zagotovljeni v obliki, kot je zahtevana za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco[1].
Popolnoma na novo je zakonodajalec predvidel varovalni pas sistemov elektronskih komunikacij. Gre za zemljiški pas ob komunikacijskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na delovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
Varovalni pas je za linijske objekte (torej za komunikacijske vode) predviden na vsako stran od osi linijskega komunikacijskega voda in znaša tri metre. Tako določeno območje bo lahko v bodoče predstavljalo precejšnjo omejitev za gradnjo omrežij telekomunikacij, saj bodo lastniki zemljišč verjetno imeli odpor do tega, da bi na zemljiščih, ki jih imajo v lasti pristali na omejitve, ki jih predvideva zakon. Pogoje za gradnjo v varovalnem pasu elektronskih komunikacij bo podrobneje predpisala vlada.
Skladno s sprejeto ureditvijo AKOS najmanj vsaka tri leta objavi javni poziv za poizvedovanje po nameri investitorjev, da bodo v roku, ki ga določi agencija in ni krajši od treh let, gradili zelo visokozmogljiva omrežja ali bodo nadgradili ali razširili obstoječa omrežja tako, da bodo omogočala hitrost najmanj 100 Mb/s. Podatek o tem je pomemben predvsem zaredi določanja upravičenosti intervencije z javnimi sredstvi (20. člen ZEKom-2) pri gradnji visokozmogljivih omrežij telekomunikacij. ZEKom-2 v 21. členu predvideva tudi možnost, da se tržni interes investitorju, za potrebe financiranja z javnimi sredstvi, ne prizna, če le ta ni verodostojno izkazan.
Predvideno je tudi reševanje situacij, ko AKOS ugotovi prekrivajoč tržni interes investitorjev, ki predvideva, da lahko investitorji sklenejo dogovor, katerega cilj je izogniti se gradnji podvojene infrastrukture. Tak dogovor mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence. Širokopasovno omrežje mora biti na področjih, za katera so se investitorji dogovorili o razdelitvi tržnega interesa, odprto komunikacijsko omrežje, sicer dogovarjanje ni dopustno. Bistvo takega dogovora je, da se v njem določijo zaveze investitorja in pogodbena kazen za primer neizpolnitve teh obveznosti. Na tak način zakonodajalec omejuje možnost zlorab pri napovedovanju tržnega interesa.
Pomembna novost v zvezi z ustanavljanjem služnosti za potrebe gradnje komunikacijskih omrežij, je ta, da je v primeru ustanovitve služnosti na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti obvezna sestavina pogodbe v korist operaterja omrežja tudi določilo o dopustnosti skupne gradnje s strani drugega operaterja omrežja. V tem primeru je obvezna sestavina pogodbe tudi določilo o višini denarnega nadomestila, ki ga zainteresirani soinvestitor plača lastniku nepremičnine v primeru skupne gradnje in ne sme presegati višine denarnega nadomestila, ki ga lastniku nepremičnine plača prvotni investitor.
Podrobneje je določen tudi način določanja višine denarnega nadomestila v delu, ki se nanaša na skupno uporabo fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij. Ta se lahko določi s sklenitvijo dodatka k pogodbi najpozneje deset dni pred izvedbo skupne uporabe.
Na področju reševanja medoperaterskih sporov je pomembna novost ta, da lahko v primeru uvedbe spora iz naslova skupne gradnje AKOS izda začasno odredbo, s katero se do izdaje odločbe, vendar največ za dva meseca zadrži izvajanje gradbenih del. Na tak način zakon preprečuje nastanek težko popravljivih posledic, ki jih prinese neupoštevanje zakonskih zahtev o skupni gradnji
[1] Ureja: Pravilnik o vodenju in vsebini podatkov o komunikacijskih omrežjih in pripadajoči infrastrukturi, omrežnih priključnih točkah in drugih elektronskih komunikacijskih omrežjih (Uradni list RS, št. 19/18, 189/21 – ZDU-1M in 199/21 – ZUreP-3)
Povezane teme: Telekomunikacije