Dolžniško upniška razmerja predstavljajo nujno posledico izmenjave dobrin, tako v zasebnem, kot tudi (ali pa predvsem) v poslovnem udejstvovanju.
Izmenjava dobrin dajalca postavlja v položaj upnika, prejemnika pa v položaj dolžnika. V idealnih okoliščinah prejemnik dobrine potroši ali oplemeniti na način, ki mu omogoča pravočasno in polno poplačilo upnikov, vendar temu ni vedno tako.
Upniki in dolžniki se tako znajdejo v različnih neljubih situacijah ali so soočeni z možnostjo, da bo do takih situacij prišlo, zato je zanje nujno poznavanje naslednjih pravnih institutov s katerimi pravo ureja različne položaje dolžniško upniških odnosov:
Prav je, da udeleženci dolžniško upniških razmerij poznajo osnove predstavljenih pravnih institutov, ki urejajo dolžniško upniški položaj. Upoštevanje zakonitosti, ki veljajo za posamezno dolžniško upniško razmerje je namreč ponekod potrebno že v času sklepanja poslov (npr. zavarovanje s hipoteko), predvsem pa je poznavanje možnosti, ki jih dopušča pravo potrebno, ko dolžnikove obveznosti niso pravočasno izpolnjene in je potrebno hitro upnikovo ukrepanje (npr. zavarovanje z začasno odredbo).
Urejanju podrobnosti v zvezi s posameznim predstavljenim institutom se posvečamo v naši pisarni, kjer smo na voljo za vaša vprašanja.