Postopki zaradi insolventnosti po Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) so postopek prisilne poravnave in stečajni postopki.
Stečaj lahko enačimo s pojmom prenehanjem družbe. Postopek stečaja se začne nad dolžnikom, ki je dlje časa prezadolžen ali plačilno nesposoben. Namen stečajnega postopka je poplačilo terjatev upnikov iz premoženja podjetja oziroma iz stečajne mase.
Stečaj podjetja je dolžno predlagati predlagati poslovodstvo družbe. Predlog za začetek stečajnega postopka vloži tudi upnik ali Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
Zakon določa, da se nad fizično osebo uvede stečajni postopek, če:
Svoje terjatve morajo upniki prijaviti. Prijava terjatev v stečajno maso, so možne samo v 3-mesečnem roku od objave oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES-a, pri okrožnem sodišču, ki vodi stečajni postopke. V kolikor upnik zamudi s prijavo terjatev nima pravice sodelovati v stečajnem postopku in izgubi pravico do poplačila.
Posle stečajnega dolžnika vodi stečajni upravitelj, ki dolžnika zastopa v raznih pravnih in dejanskih poslih.
Osebni stečaj je predvsem instrument namenjem fizičnim osebam in podjetnikom posameznikom ter zasebnikom. Osebni stečaj omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja poplačajo svoje upnike. V stečajnem postopku lahko predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju.
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko vloži insolventen dolžnik ali upnik.
Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi. Namen postopka stečaja zapuščine je, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih. Gre za situacijo, ki nastane, ko je več terjatev kot dediščine.
Stečajni upravitelj po ZFPPIPP vodi postopek in dela po navodilih in odredbah sodišča.
V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s postopkom in ga zastopa v procesnih in drugih pravnih dejanjih. Upravitelj mora izvesti otvoritveno bilanco stanja, načrt poteka postopka osebnega stečaja in predlog predračuna stroškov stečajnega postopka.
Upravitelj mora vsako trimesečje pripraviti redno poročilo – poročilo o poteku postopka, ki ga je potrebno predložiti sodišču.
Ministrstvo za pravosodje vodi seznam stečajnih upraviteljev.
Prisilna poravnava ima za razliko od stečaja obraten učinek. Namen prisilne poravnave je finančno prestrukturiranje s katerim se insolventenmu dolžniku omogoči nadaljne poslovanje. Predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave lahko poda dolžnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika. Postopek prisilne poravnave se uvede že z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
Stečajni postopek se začne na predlog upnikov ali podjetja. Postopek prisilne poravnave se pa začne na predlog podjetja.
4. Rok za prijavo terjatev:
V stečajnem postopku je rok za prijavo terjatev tri mesece po objavi o začetku postopka. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti saj v nasprotnem primeru izgubijo pravico do plačila.
V postopku prisilne poravnave je rok za prijavo terjatev en mesec po objavi o začetku postopka. Upniki tudi če svojih terjatev ne prijavijo ne izgubijo terjatve same. Prisilna poravnava učinkuje tudi zoper neprijavljene terjatve.
5. Upniški odbor:
V stečajnem postopku se upniški odbor oblikuje le, če ga zahtevajo upniki. V primeru postopka prisilne poravnava pa je potrebno oblikovati odbor ne glede na zahtevo upnikov.
6. Upravitelj:
Upravitelj mora predložiti sodišču redno poročilo o poteku postopka v stečajnem postopku v 30 dneh po koncu obdobja in v postopku prisilne poravnave v 8 dneh po koncu obdobja, na katero se nanaša.
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
Stečajni upravitelj je tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, torej tudi v smislu večanja obsega dolžnikovega premoženja.
V primeru, da je stranka v stečajnem postopku v času trajanja ukrepov zamudila rok iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), sodišče pa odločitve še ni sprejelo, lahko to obravnava prepozno vlogo le, če stranka ob vložitvi vloge izkaže upravičen, z epidemijo povezan razlog za zamudo roka.
Stroški prevoza na delo, prehrane in drugi prejemki, ki jih delavcu izplačuje delodajalec in ki niso navedeni v 101. členu ZIZ, spadajo v stečajno maso.
Prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi postopka poenostavljene prisilne poravnave je možna le ob uporabi določb o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu (236. in 237. člen ZFPPIPP), sicer pa predhodni stečajni postopek kljub začetem postopku poenostavljene prisilne poravnave nemoteno teče. Predhodni stečajni postopek je torej pravnomočno končan, zato na odločanje o začetku poenostavljene prisilne poravnave ne more več vplivati. Ob odločanju o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišče ne presoja, ali je načrt prestrukturiranja ustrezen in bo omogočil ohranitev dejavnosti dolžnika. V skladu z 221.d členom ZFPPIPP sodišče le preveri, ali obstajajo ovire za ta postopek in ali je dolžnik predložil vse potrebne listine.
ZFPPIPP dopušča, da začetek stečajnega postopka predlaga tudi upnik. To velja tudi za postopek osebnega stečaja. Osnovno pravilo je, da je treba svoje dolgove ob njihovi zapadlosti poravnati.
Bistveni cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Odpust obveznosti je drugotni cilj. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči. Dolžnik je zaposlen in prejema plačo, ki pa ne presega minimalne plače, zato zgolj dohodek iz delovnega razmerja ne bo zadoščal, da bi se v tej zadevi oblikovala stečajna masa.
Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od položajev, torej ali nastop trajnejše nelikvidnosti ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen. Insolventnost je položaj, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali plačilno nesposoben. Trajneje nelikviden je takrat, kadar v daljšem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, plačilno nesposoben pa je, če je prezadolžen. Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za plačilo vseh njegovih obveznosti.
Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dolžno presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje.
Ker dolžnica ni izkazala svoje insolventnosti, ni pogojev za začetek postopka osebnega stečaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen predlog.
Začetek postopka prisilne poravnave in potrjena prisilna poravnava učinkuje le za tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali so tega dne že dospele.
Vir: VSL sklep II Cpg 213/2005
Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava.
Vir: VSL sklep II Cpg 697/2000
Pri odločanju o tem, ali naj se začne postopek prisilne poravnave v stečaju, sodiče ne preverja le, ali je predlog za začetek postopka prisilne poravnave formalno pravilen, pač se presoja tudi, ali je prisiilna poravnava glede na stopnjo stečajne mase in potek stečajnega postopka še smiselna.
S sklepom o potrditvi prisilne poravnave sodišče odloči, da se potrdi prisilna poravnava, ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, odloči o terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in naloži dolžniku, da upnikom plača te terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi (prvi odstavek 210. člena ZFPPIPP). To pomeni, da tudi v primeru sklepa o potrditvi prisilne poravnave ne gre le za sklep procesno-tehnične narave, ampak za meritorni sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica dolžnika, da odgovori na vložene pritožbe upnikov oziroma delničarjev.
Vir: VSRS Sklep III Ips 54/2016
Ovira za vodenje postopka prisilne poravnave je podana, če je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, tudi v kolikor ponovno prisilno poravnavo predlagajo upniki zavarovanih terjatev, na katere prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava ni vplivala.
Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave. V skupnem znesku terjatev upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
Povezane teme: Dolžniško upniška razmerja, Prisilna poravnava, Stečaj