Sodna praksa, ki zadeva načrt finančnega prestrukturiranja se osredotoča na spodaj obravnavana vprašanja:
Prestrukturiranje, ki ga predvidi poenostavljena prisilna poravnava lahko zajema zavarovane terjatve. Za samo prestrukturiranje pa je potrebno soglasje upnikov brez katerega prestrukturiranje terjatev ni možno.
Ko se načrt finančnega prestrukturiranja spremeni mora dolžnik predlogu za spremembo priložiti poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja. V takem mnenju mora biti podano pritrdilno mnenje, kar pomeni, da mnenje s pridržkom ne zadošča.
Nepopolna zahteva dolžnika s katero se zahteva, da se načrt finančnega prestrukturiranja spremeni ne daje podlage po kateri bi se lahko rok iz 1. odstavka 183. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na spremembo načrta finančnega prestrukturiranja lahko podaljšal. ZFPPIPP takemu podaljšanju roka izrecno nasprotuje.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je ključen za presojo materialnopravnih predpostavk na podlagi katerih se vodi prisilna poravnava. Presoditi mora, da obstajajo materialnopravne predpostavke, da se izvede prisilna poravnava. Pri tem ni nujno, da načrt finančnega prestrukturiranja predvidi vse ukrepe prisilne poravnave.
Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci podjetij, ko ti delujejo za namene ZFPPIPP vrši Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Pooblaščeni ocenjevalec pri podaji poročila, ki se nanaša na načrt finančnega prestrukturiranja, kot to določa 146. člen ZFPPIPP, je vezan na Hierarhijo standardov ocenjevanja vrednosti. Skladno z navedeno Hierarhijo je dolžan slediti Pojasnilu 7. Ocenjevalec vrednosti podjetij ne izbere sam metod in standardov za podajo mnenja.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij mora pregledati načrt finančnega prestrukturiranja, kot to določa 146. člen ZFPPIPP. Glede oprave ostalih dejanj sodelovaje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ni potrebno. Tako ni potrebno, da bi ta pregledal povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, kar ureja 199.a člena ZFPPIPP. To velja tudi glede izjav upnikov, ki so predložene po rokih za podajo ugovorov zoper vodenje postopka prisilne poravnave, kot to določa 176. člen ZFPPIPP in jih načrt finančnega prestrukturiranja ne vključuje. Po 199.a členu ZFPPIPP bodoči družbeniki ne morejo doseči spremembe ali dopolnitve načrta finančnega prestrukturiranja. Ocena, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, ki jo vsebuje načrt finančnega prestrukturiranja, je pravni standard. Pri zapolnjevanju omenjenega pravnega standarda sodišče ni vezano na dokazna pravila in niti na oceno izvedenca. Velja načelo proste presoje dokazov.
Povezane teme: Korporacijsko Pravo, Prisilna poravnava