Stališče sodne prakse je, da potrditev IOP na strani dolžnika vsebinsko pomeni le potrditev prepisa iz poslovnih knjig upnika in ne podlage, ki bi izražala jasno in nedvomno izjavo dolžnika, da priznava obstoj svojega dolga do upnika.
Če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, lahko na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZST-1 uveljavlja oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, vendar nikoli za takse do vključno 44 EUR (zakonski minimum). Če je taksa višja od 44 EUR, mora najprej plačati najmanj 44 EUR, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščen.
ZFPPIPP predstavlja zakonito pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in je v zakonu jasno določeno kateri podatki se smejo in morajo objaviti. V zvezi s podatki o znanem premoženju dolžnika je treba preučiti, ali se ti podatki pojavijo v katerem od dokumentov, katerih javno objavo zahteva 122. člen ZFPPIPP v povezavi s členoma 334 in 335 omenjenega zakon. Če zakon ne predvideva razkritja znanega premoženja dolžnika, Informacijski pooblaščenec ne vidi možnosti za objavo tovrstnih podatkov.
Vir: Mnenje informacijskega pooblaščenca, opr. št. 07121-1/2022/1282
Potrjena prisilna poravna skladno, z določbo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ne učinkuje na regresne zavezance, terjatve upnikov do porokov in solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika. Med upnikom in porokom ne pride do učinka poenostavljene prisilne poravnave, saj lahko upnik, kateri ima terjatev do osnovnega dolžnika (nad katerim je prisilna poravnava) uveljavlja terjatev zoper poroka v neomejenem obsegu.
Vir: VSL Sodba II Cp 1566/2017
O pravilnosti v izvršnici navedene zapadlosti terjatve izvršilno sodišče ne more presojati, ker je izvršnica izvršilni naslov in je na ta naslov izvršilno sodišče vezano po načelu stroge formalne legalitete. Na podlagi navedenega velja datum na izvršnici.
Vir: Sklep I Ip 1762/2020
Leasingojemalec v primeru razveze leasing pogodbe po njegovi krivdi, ni upravičen do izplačila morebitnega presežka po izvedenem obračunu s strani leasingodajalca, saj je sam s kršitvijo Pogodbe o finančnem leasingu povzročil njeno razvezo. Ker je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti izgubil pravico izkoristiti opcijo odkupa in s tem pridobiti lastninsko pravico na predmetu leasinga, posledično nima nobene pravice do tistega dela ocenjene vrednosti vozila, ki presega dolg, ugotovljen po sklepu o izvršbi.
Terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine predstavlja nedenarno terjatev, katere upnikov interes ni poplačilo iz stečajne mase, temveč je njegov interes v tem, da dolžnik izpolni svojo nedenarno obveznost (t.j. izpraznitev in izročitev nepremičnine). Iz tega izhaja, da je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve. Izvršilni stroški, ki pri tem nastanejo, predstavljajo strošek stečajnega postopka, saj gre za obveznost nastalo po začetku stečajnega postopka.
Ko upnik določi predmet, s katerim naj se obveznost izpolni, izčrpa pravico do alternativne izbire predmeta izvršbe. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZIZ mora upnik, če ima dolžnik po izvršilnem naslovu pravico izbirati med več predmeti svoje obveznosti, v predlogu za izvršbo označiti predmet, s katerim naj bo obveznost izpolnjena. Dolžnik ima pravico izbire, vse dokler upnik ni vsaj delno prejel predmeta, ki ga je v predlogu za izvršbo zahteval (27. člen ZIZ).
Ne, ker je enoletni zastaralni rok izjema od splošnega petletnega zastaralnega roka, je to izjemo potrebno razlagati zožujoče. Čeprav terjatve (kot na primer: strošek opominjanja, izguba posebne ugodnosti preklica paketa, izvedba trajnega izklopa, vzdrževanje priključka v začasnem izklopu,…) izvirajo iz iste pogodbe kot občasna terjatev, zanje velja splošni, petletni zastaralni rok.
Kljub obstoju bančnega računa v drugi državi članici Evropske unije, ima upnik še vedno možnost utemeljiti položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika, torej da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju in s tem predlagati začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Če je prisilna poravnava potrjena, se šteje, da upnik zaradi tega sklepa ni bil poplačan v celoti in za presežek terjatve izgubi pravico sodne izterjave. Ker je okoliščina delnega neplačila zaradi neizterljivosti dokončna, ima upnik pravico izvesti popravek davčne osnove. Zaradi spremembe plačila in zmanjšanja davčne osnove, je davčni zavezanec kot dolžnik, dolžan opraviti popravek vstopnega DDV, ki ga je odbijal. Če se torej plačilo spremeni, se spremeni tudi davčna osnova, zaradi česar je davčni zavezanec dolžan popraviti odbitek (prvi odstavek 36. člena ZDDV-1).
Vir: VSRS Sodba in sklep X Ips 3/2015
Cesionar (prevzemnik) vtoževane terjatve mora prilagoditi tožbeni zahtevek med pravdo zaradi spremenjenega materialnopravnega razmerja. Gre za objektivno spremembo tožbe, kjer soglasje toženca ni potrebno, saj se opira na okoliščine nastale po vložitvi tožbe. Tovrstna sprememba tožbe je dopustna do konca glavne obravnave.
V kolikor listina, ki upravičencu omogoča vpis lastninske pravice na podlagi 5. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, do začetka stečajnega postopka ni pravnomočna, je podana ovira za dovolitev vpisa lastninske pravice. Z uvedbo stečajnega postopka je namreč potrebno upoštevati načelo enakega obravnavanja upnikov.
Vir: VSRS Sklep II Ips 42/2022
Kupcu je solastniški delež nepremičnine prodan, domaknjen in izročen, zato dolžnik ni več solastnik te nepremičnine in nima več nobene pravne podlage za uporabo oziroma za bivanje v tej nepremičnini. SPZ v členu 100 daje solastniku pravico do tožbe na varstvo lastninske pravice na celi stvari, na podlagi katere pridobi izvršilni naslov in v izvršilnem postopku doseže prisilno izselitev toženca. Smiselno enako velja v izvršilnem postopku za kupca, ki postane solastnik prodane nepremičnine, pri čemer sklep o izročitvi nepremičnine kupcu predstavlja izvršilni naslov za prisilno izselitev dolžnika.
Vir: VSL Sklep II Ip 1798/2021
V pobot s prevzemnikom lahko uveljavljamo tiste svoje terjatve, ki bi jih do obvestila o odstopu lahko pobotali z odstopnikom. S prevzemnikom lahko pobotamo tudi svoje nezapadle terjatve do odstopnika, ki smo jih pridobili pred obvestilom o odstopu, vendar le, če nasprotna terjatev, zapade preden zapade odstopljena terjatev ali hkrati z njo. Zakon dolžnika varuje le, kadar njegova nasprotna terjatev zapade pred oziroma najkasneje hkrati z glavno terjatvijo, zato lahko dolžnik ohrani možnost pobotanja proti prevzemniku le v primeru, da je njegova nasprotna terjatev zapadla pred cedirano terjatvijo ali hkrati z njo.
Predhodni postopek prisilne poravnave velja skupaj s stečajnim postopkom za enoten postopek, ki je bil uveden z vložitvijo predloga za prisilno poravnavo, zato ZFPPIPP v členu 289 določa, da terjatve prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku.
Drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP določa, da posebno stečajno maso predstavlja le premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje doseženo s prodajo tega premoženja, zaradi česar najemnine ne predstavljajo posebne stečajne mase.
Izvršilni naslov predstavlja domnevo o obstoju v njem ugotovljene terjatve. Noben od zakonsko predvidenih ugovornih razlogov ne dopušča ponovne presoje utemeljenosti pravnomočno izkazane terjatve. Izvršilno sodišče torej ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč izkazano obveznosti le prisilno izvrši.
V takšnih primerih ni mogoče pričakovati, da bo upnik učinkovito uveljavljal svojo terjatev do tako povezane druge pravne osebe, zato se analogno uporablja 263. in 264. člen ZGD-1, ko obstoj odškodninske odgovornosti lahko ugotovi šele novi poslovodja, ki lahko šele takrat učinkovito uveljavi povračilo škode od prejšnjega poslovodstva, s čimer zastaranje šele začne teči. V takih primerih pride do uporabe instituta zadržanja zastaranja (360. člen OZ), ko upnik iz posebnih in opravičenih razlogov ne more zahtevati pravnega varstva oziroma mu je to oteženo.
Povezane teme: Dolžniško upniška razmerja