Izvršba je pravni postopek katere cilj je, da dolžnika prisili k izpolni svoje obveznosti do upnika.
Izvršilni postopek se začne tako, da upnik na sodišče vloži predlog za izvršbo. Če sodišče predlogu ugodi, izda sklep o izvršbi. Dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi ugovarja. V nadaljevanju postopka sodišče in drugi izvrševalci opravijo predlagana izvršilna dejanja, s čimer upnik doseže izpolnitev dolžnikovih obveznosti.
V kolikor upnik razpolaga z ustrezno verodostojno listino se lahko sproži izvršilni postopek oziroma izvršba tudi brez predhodnega opominjanja. Zakon jasno določa kaj vse je lahko verodostojna listina: faktura (račun),
Vloži se v kolikor upnik predloži ustrezno listino (npr. izvršljivo sodno poravnavo, izvršljivo sodno odločbo in izvršljivo izvršljiv notarski zapis ali drugo izvršljivo odločbo ali listino, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov)
Poznamo različna izvršilna sredstva, ki so odvisna od dolžnikove terjatve (denarne ali nedenarne).
Najpogostejša izvršilna sredstva za izterjatev dolgov so:
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če je v njem terjatev izražena opisno na tak način, da je določljiva (denarna terjatev izračunljiva).
Vir: VSL sklep III Cp 1467/2004
Če proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika.
Vir: VSL sklep III Cp 2145/2005
Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izplačanih nadomestil preživnine od preživninskega zavezanca, mora imeti sklad primeren izvršilni naslov, to pa je obvestilo z odločbo o priznanju nadomestila preživnine, v katerem so obresti določno opredeljene.
Vir: VSL sklep III Cp 1099/2003
Sodišče lahko dovoli novo sredstvo izvršbe v primeru, da s prejšnjim sredstvom ne bo upnik prišel do popolnega plačila svoje terjatve.
Če se od cenitve do dražbe vrednost nepremičnin spremeni, lahko dolžnik zahteva ugotovitev nove vrednosti.
Izvršba na dedno pravico kot premoženjsko pravico posebne vrste ni mogoča, če dediči niso podali dednih izjav.
Vir: VSK sklep II Cpg 406/2000
V izvršilnem postopku ni več mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje.
Vir: Sodba U 316/93
V aplikaciji e-izvršba je mogoče označiti verodostojno listino in s tem potrditi, da ima terjatev svoj temelj v verodostojni listini s katerim lahko sodišče izda sklep o izvršbi.
Vir: VSRS Sodba I Ips 15369/2015
Stranka lahko pritožbo vloži preko portala e-sodstvo v postopku e-izvršba v primeru, če ima status samostojnega kvalificiranega uporabnika. Ker za kvalificirane uporabnike velja, da se morajo pri uporabi informacijskega sistema e-sodstvo izkazati z vnosom uporabniškega imena in gesla ter z uporabo kvalificiranega potrdila, je treba šteti, da je takšna vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
Vir: VSL Sklep II Ip 1474/2019
Izvršba na plačo je mogoča le, ko obstaja dolžnikov delodajalec, ne pa tudi, ko je dolžnik samostojni podjetnik.
Izvršba na plačo je dovoljena le v primerih, ko je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa dolžnik sam.
Vir: VSL sklep IV Cp 6017/2006
Glede na sistematiko zakona in namen izvršbe to je poplačilo upnika je šteti, da izvršba na plačo kot generičen pojem zajema tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, čeprav le ti vsi delavcu ne pripadajo mesečno in so morebiti odvisni tudi od drugih pogojev oziroma okoliščin.
Predmet izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, torej tudi terjatev dolžnika, ki jo ima zoper delodajalca iz naslova delovnega razmerja ( tudi prejemki, ki so v zvezi s plačo in imajo ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka – izvršba na regres, dnevnice ipd.)
Vir: VSL sklep III Ip 212/2013
Časovna omejitev možnosti odloga izvršbe uresničuje temeljni namen izvršilnega postopka, ki je prisilna izvršitev zahtevkov, ki izhajajo iz izvršilnih naslovov, ne pa trajanje izvršilnih postopkov v nedogled, da bi se upnik izognil morebitnemu zastaranju. Časovna omejitev odloga izvršbe ne pomeni poslabšanja pravnega položaja upnika, saj ta ohrani pridobljeno zastavno pravico na predmetu izvršbe v primeru, da pride do pravne posledice ustavitve izvršbe. V primeru, da upnik predlaga odlog izvršbe za daljši čas od enega leta, je treba izvršbo ustaviti.
Vir: VSL sklep III Ip 375/2016
V skladu s šestim odstavkom 357. člena OZ začne teči zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tistemu, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera takrat, ko začne teči proti tej odgovorni osebi zastaranje zavarovančeve terjatve in se v tem roku tudi konča.
Povezane teme: Dolžniško upniška razmerja