12. julija, 2012

Poslovni model – statusno-pravni vidik izboljšav

Poslovni model – statusno-pravni vidik izboljšav

Boljši poslovni model in njegove spremembe ter drugi poslovni pristopi, ki imajo za cilj izboljšanje ali ohranjanje konkurenčnega položaja, imajo nujno vpliv tudi na obseg pravic in obveznosti podjetja. Pogosto se izboljšave izvedejo ravno zaradi povečanja obsega pravic podjetja ali omejitve pravic tretjih, ki stopajo v odnos s podjetjem.

Izboljšave se lahko izvedejo na način, ki ne posega v statusnopravno ali upravljavsko shemo podjetja, pogosto pa se zgodi, da je za realizacijo izboljšave potrebna prodaja dela podjetja, oddelitev podjetja, nakup poslovne enote ali drugega podjetja, odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja, ipd.

Statusnopravni vidik izboljšav je potrebno skrbno načrtovati, saj poleg kompleksnosti samega postopka, vpliva tudi na številna pravna razmerja, v katerih podjetje nastopa. Na tem mestu opozarjamo na tista pravna razmerja, ki jih je potrebno pri izvajanju izboljšav, ki se izvedejo v obliki statusnopravnih sprememb, upoštevati.

Pri uporabi pojma statusno pravna sprememba so za potrebe tega prispevka mišljene naslednje operacije, ki so opredeljene v Zakonu o gospodarskih družbah 1 (v nadaljevanju: ZGD-1; Uradni list RS, št. 42/06 s spremembami):

  • Združitev,
  • Delitev,
  • Prenos premoženja,
  • Sprememba pravnoorganizacijske oblike ter
  • Preoblikovanje podjetnika v gospodarsko družbo.

Načrtovanje aktivnostih pri statusnih spremembah

1.      Obligacijsko pravo

Temeljna predpostavka pri izvedbi statusnopravne spremembe je »univerzalno pravno nasledstvo« subjekta, ki se združuje ali deli. Velja torej, da se z vidika pravic in obveznosti, ki so veljale za družbo pred združitvijo/delitvijo ne spremeni nič. Prevzemna družba (če gre za pripojitev, ali združitev) namreč kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Ta vidik je pomemben zaradi ohranitve sklenjenih pogodb v veljavi, veljavnosti splošnih pogojev, ipd.

Kljub vsemu izkušnje kažejo, da je ravno ustrezno komuniciranje dejstva, da je do statusne spremembe prišlo, ključno za to, da okolica (poslovni partnerji ipd.) spremembo sprejme na ustrezen način in nanjo ne odreagira negativno.

V zvezi z univerzalnim pravnim nasledstvom obstajajo izjeme v primeru članstva v združenjih (npr. GIZ), kjer zaradi osebne narave odnosa med združenjem in članom veljajo posebna pravila v zvezi z univerzalnim pravnim nasledstvom.

 2.      Varstvo upnikov

Varstvo upnikov je zaradi svoje pomembnosti že vgrajeno v zakonsko logiko statusne spremembe. V zvezi s tem si velja zapomniti, da je pri združitvah varstvo upnikov zagotovljeno na način, da imajo upniki vseh družb, ki so bile udeležene pri pripojitvi, pravico zahtevati zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne terjatve, če tako zavarovanje zahtevajo v šestih mesecih po objavi vpisa pripojitve v register. Poleg tega ZGD-1 določa, da kadar je pri pripojitvi udeležena družba, ki je imetnik več kot 25% delnic katere koli druge pri pripojitvi udeležene družbe (delnice ciljne družbe), in je te delnice dala ali obljubila dati v zastavo ali v zavarovanje za dobljena posojila ali podobne pravne posle, s katerimi si je zagotovila sredstva za pridobitev teh delnic ciljne družbe (prevzemna družba), je za veljavnost pogodbe o pripojitvi potrebno tudi: soglasje večine upnikov vsake pri pripojitvi udeležene družbe (večinsko soglasje), soglasje upnikov vsake pri pripojitvi udeležene družbe, katerih terjatve presegajo 5% delež vseh obveznosti družbe (posamično soglasje upnikov) in  soglasje delavcev vsake pri pripojitvi udeležene družbe, v imenu katerih poda izjavo o soglasju njihov predstavnik, v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Takšna določba je bila uvedena zaradi omejevanja možnosti financiranja prevzemom s sredstvi družbe, ki je prevzemna tarča.

Pri delitvi je varstvo upnikov zagotovljeno v okviru instituta ohranitve kapitala, ki temelji na t.i. vsotnem načelu, ki določa, da mora biti skupna višina osnovnega kapitala družb, ki so udeležene pri delitvi, najmanj enaka osnovnemu kapitalu prenosne družbe pred delitvijo. Vsota drugih postavk lastnega kapitala, izkazanih v otvoritveni bilanci stanja družb, ki so udeležene pri delitvi, mora biti najmanj enaka vsoti teh postavk, izkazanih v zaključnem poročilu prenosne družbe.

V zvezi z delitvijo velja opozoriti tudi na pravilo, po katerem so za vse obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer vsaka do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.

3.      Davčno pravo

Osnovni postulat statusnih izboljšav je davčna nevtralnost operacije. Poenostavljeno to pomeni, da zaradi izvedbe statusne spremembe ne pride do davčnih posledic v sferi lastnikov (fizičnih ali pravnih oseb) in podjetij (predvsem je tukaj pomembno vprašanje dobrega ali slabega imena), ki so udeležena.

Davčna nevtralnost pa ni stvar avtomatizma. Za uspešno uveljavljanje pravice so potrebne ustrezne priglasitve Ministrstvu za finance.

4.      Delovno pravo

Delovno-pravno področje je verjetno najbolj izpostavljeno področje v primeru izvedbe izboljšav. Tukaj navadno najprej pomislimo na primere premeščanja delavcev in zmanjševanje obsega njihovih pravic. Delovno-pravna zakonodaja ščiti delavce na način, da tem v primeru statusnih sprememb zagotavlja še eno leto po izvedbi spremembe enak nivo pravic, kot so jih imeli pred samo spremembo.

K temu dodajmo še dolžnost predhodnega obveščanja sveta delavcev in sindikata, katere mora poslovodstvo v skladu z delovno-pravno zakonodajo in zakonodajo s področja sodelovanja delavcev pri upravljanju obveščati (30 dni) pred izvedbo transakcije.

 5.      Finance

Finančni vidik združitev in delitev je potrebno skrbno načrtovati. Poleg dejstva, da je potrebna priprava zaključnih in otvoritvenih bilanc (glej 68. Člen ZDG-1) ter vrednotenje sredstev, je potrebno tudi pravočasno imenovanje revizorja, ki ga imenuje sodišče. Vse navedeno ima lahko posledice v časovnih zamikih pri izvedbi izboljšav.

Igor Pirc, univ. dipl. prav., MBA

Kako vam je všeč vsebina?

Povezane teme: Korporacijsko Pravo, Korporativno upravljanje, Prisilna poravnava

Vprašajte nas

Kontakt

  • Imate vprašanja za katere menite da vam lahko pomagamo? Vprašati ni greh!
  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.