Problematika skupnega premoženja zakoncev oz. konkretneje poslovnega deleža, ki sodi v to skupno premoženje, odpira številna vprašanja, predvsem vprašanje, ali poslovni delež sploh sodi v skupno premoženje zakoncev in v kakšnem delu.
Predstavljena je sodna praksa, ki se nanaša na vprašanja, ki jih ureja družbena pogodba v d.o.o.
Zakon o gospodarskih družbah-1 je uvedel kar nekaj nastavkov za uporabo informacijske tehnologije v zvezi s sodelovanjem delničarjev na skupščini delničarjev.
V praksi družb, ki se pri izvedbi skupščine delničarjev poslužujejo uporabe informacijske tehnologije je opaziti dve smeri razvoja in sicer izvedba skupščine delničarjev iz večih lokacij ter izvedba skupščine delničarjev na kateri so prisotni pooblaščenci, ki lahko med samo skupščino prejemajo navodila s strani pooblastiteljev.
Zakon o gospodarskih družbah-1 uvaja v slovenski korporacijsko pravni prostor možnost izbire med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja v delniških družbah.
Temeljna ugotovitev pri opredeljevanju odgovornosti članov organov in izvršnih direktorjev v enotirnem sistemu upravljanja je, da je enotirne sisteme upravljanja med seboj nemogoče primerjati. Razpon značilnosti posameznega od njih je enostavno prevelik in vsakokratno pogojen s specifičnim kulturnim ter gospodarskim ozadjem.
Boljši poslovni model in njegove spremembe ter drugi poslovni pristopi, ki imajo za cilj izboljšanje ali ohranjanje konkurenčnega položaja, imajo nujno vpliv tudi na obseg pravic in obveznosti podjetja.
V tem prispevku se ukvarjamo z vidikom poslovne reorganizacije, ki se izvaja z namenom odpraviti ali preprečiti insolventnost.
Pojav iztisnitve oziroma izključitve manjšinskih delničarjev ima v tujini že dolgo zgodovino, pri nas pa je kljub večletni praksi še vedno v razvoju.
Razumevanje narave tveganj povezanih z upravljanjem družb je v veliki meri odvisno od ustrezne umestitve in definicije pojma upravljanje. Težava ob katero trčimo namreč je, da ne obstaja enotna definicija upravljanja družb (Corporate Governance).