Predstavljena je sodna praksa, ki se nanaša na vprašanja, ki jih ureja družbena pogodba v d.o.o.
Družbena pogodba v skladu s 474. členom Zakona o gospodarskih družbah, predstavlja temelj za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo. Ustanovitelj družbe lahko v družbeni pogodbi določi upravljavsko strukturo družbe z omejeno odgovornostjo katere ustanovitelj je. Prav tako, je v njegovi domeni, da že v družbeni pogodbi določi zahteve o izobrazbeni strukturi poslovodstva družbe, ki jo ustanavlja.
Vir: VSL sklep IV Cpg 535/2016
Spremembe v družbeni pogodbi v skladu s šestim odstavkom 516. člena ZGD-1, nastanejo in učinkujejo šele z datumom vpisa v poslovni register. Sprememba firme, sedeža ali dejavnosti družbe pomenijo spremembo družbene pogodbe, ki začne učinkovati z dnem vpisa v poslovni register. Sam vpis torej nima le publicitetnega učinka temveč ima konstitutivni učinek.
Ustni dogovor s katerim se dve osebi dogovorita o bodočem vstopu dveh družbenikov ali o bodoči ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ne predstavlja sklenitve in nastanka družbene pogodbe, saj ne ustreza zahtevam iz 474. člena Zakona o gospodarskih družbah. Tak dogovor pa predstavlja družbeno (societetno) pogodbo, ki jo določa 990. člen Obligacijskega zakonika. Namen takega dogovora je prizadevanje za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo.
Poslovodjo, ki je eden od družbenikov in je bil na mesto poslovodje imenovan za nedoločen čas z družbeno pogodbo, lahko družbeniki odpokličejo in imenujejo novega poslovodjo le na podlagi spremembe družbene pogodbe, kar pomeni soglasje družbenikov s kvalificirano – tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. To določa prvi odstavek 516. člena ZGD-1. Ureditev se navezuje le na družbenika, ki je bil na mesto poslovodje imenovan, z družbeno pogodbo za nedoločen čas, zato njegov odpoklic in imenovanje novega poslovodje pomeni spremembo družbene pogodbe. V primeru, da so se družbeniki v družbeni pogodbi dogovorili za drugačen način odpoklica in imenovanja novega poslovodje pa velja način, ki je določen v sami družbeni pogodbi, saj med družbeniki obstaja diskrecija o določitvi vsebine družbene pogodbe.
Vir: VSM sodba in sklep I Cpg 428/2011
Sodišče ne more s sodbo zahtevati sklenitve ali spremembe družbene pogodbe družbenikom gospodarske družbe oziroma vzpostavitve stanja v gospodarski družbi, katerega na podlagi običajnega odločanja družbenikov na skupščini, ni bilo mogoče doseči. Kljub temu, da družbeniki niso sposobni ,na podlagi običajnega odločanja, doseči spremembe družbene pogodbe, sodišče ne more poseči v razmerja med družbeniki in samo dosoditi spremembe družbene pogodbe.
V primeru, da se družbeniki dogovorijo o spremembi sedeža gospodarske družbe, je za veljavnost take spremembe potrebna sprememba družbene pogodbe. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v svojem 474. členu določa kot sestavino družbene pogodbe tudi določbo o sedežu družbe. 516. člen ZGD-1 določa, da je za spremembo družbene pogodbe, potrebna tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov, ki o spremembi odločajo na skupščini. Ker je določba o sedežu družbe, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, obvezna sestavina družbene pogodbe, se lahko sedež družbe spremeni le s spremembo družbene pogodbe. Tričetrtinska večina vseh družbenikov iz 516. člena ZGD-1, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe, pomeni minimalno, zakonsko določeno zahtevo, družbeniki pa se lahko v družbeni pogodbi dogovorijo za strožjo večino.
Povezane teme: Korporacijsko Pravo, Korporativno upravljanje