24. februarja, 2014

Pristojnosti in odgovornosti članov upravnega odbora – ZGD-1

Pristojnosti in odgovornosti članov upravnega odbora - ZGD-1

Zakon o gospodarskih družbah-1 uvaja v slovenski korporacijsko pravni prostor možnost izbire med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja v delniških družbah. Zaradi tradicije in zornega kota, ki ga pogojuje dvotirni sistem upravljanja, kateri je bil doslej prevladujoči način upravljanja, se pojavljajo nekatera povsem nova vprašanja. Nanje lahko odgovorimo le, če jih korak po koraku razčlenjujemo in osvetljujemo s stališča rešitev, ki so bile uveljavljene v tujih korporacijsko pravnih sistemih s tradicijo enotirnega sistema upravljanja. Eno takih vprašanj je vprašanje razmejitve odgovornosti članov upravnega odbora in izvršnih direktorjev.

Zakon o gospodarskih družbah – 1 (v nadaljevanju: ZGD-1) uvršča med organe vodenja in nadzora upravo, upravni odbor in nadzorni svet.[1] Uprava in nadzorni svet sta organa dvotirnega sistema, upravni odbor pa osrednji organ vodenja in nadzora v enotirnem sistemu upravljanja.

Pri opredeljevanju odgovornosti posameznih kategorij oseb v enotirnem sistemu upravljanja, ki ga uvaja ZGD-1, moramo ločiti naslednje tri temeljne kategorije:

Člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji,
Člani upravnega odbora, ki so obenem izvršni direktorji,
Izvršni direktorji, ki niso člani upravnega odbora.

Upravni odbor

Člane upravnega odbora imenuje skupščina delničarjev. Upravni odbor kot organ vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov.[2] Lahko pa upravni odbor imenuje enega ali več izvršnih direktorjev.[3] Izvršni direktorji so lahko imenovani bodisi iz vrst članov upravnega odbora, (člani upravnega odbora, ki so obenem izvršni direktorji) bodisi imenuje upravni odbor kot izvršne direktorje osebe, ki niso člani upravnega odbora. Na izvršne direktorje lahko upravni odbor prenese izvajanje različnih vrst poslov. [4]

Pri tem mora vsako imenovanje in obseg upravičenja za zastopanje izvršnega direktorja ter spremembo teh podatkov prijaviti za vpis v sodni register.[5] Posle, ki so nanje preneseni vodijo izvršni direktorji skupno, razen če statut družbe ali poslovnik upravnega odbora določata drugače. [6]

Iz povedanega izhaja, da lahko upravni odbor (vsaj teoretično) vodi družbo, ne da bi imenoval izvršne direktorje (ta možnost je izrazita predvsem v nejavnih družbah). Prišlo bi lahko celo do primera, ko bi na edinega obveznega izvršnega direktorja v javnih delniških družbah s statutom ne prenesli nobenih pooblastil (kar je za javne družbe dopustno po ZGD-1), kar pomeni, da preostali člani upravnega odbora, kljub temu da niso izvršni direktorji, ne postanejo neizvršni, torej ne nadzirajo izvršnih, ampak vodijo posle in zastopajo družbo.[7] Odgovornost članov upravnega odbora v takih primeru ne bi bila sporna, saj bi ti družbi odgovarjali za kršitev svojih pristojnosti in dolžnosti oz. za vso škodo, ki izvira iz neustreznega vodenja družbe. Ker gre v primeru upravnega odbora za kolektivni organ, tudi tu, tako kot velja za upravo in nadzorni svet, velja solidarna odgovornost njegovih članov.[8]

Odgovornost izvršnih direktorjev

Dilema, na katero ZGD-1 ne daje odgovora, pa nastane, ko imenuje upravni odbor izvršne direktorje in nanje prenese izvajanje določenih nalog. S prenosom pristojnosti iz upravnega odbora na izvršne direktorje se upravni odbor, v zvezi s prenesenimi nalogami, postavlja v nadzorstveno funkcijo[9] [10].

Iz tega velja sklepati, da se s tem, kljub temu, da njegova temeljna odgovornost ostaja enaka (skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika[11]), vsebinsko ta  približuje odgovornosti, ki velja za nadzorni svet v dvotirnem sistemu upravljanja. Zaradi tega večkrat govorimo o konvergenci enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja.

Breme odgovornosti vodenja prenesenih poslov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika se z imenovanjem izvršnih direktorjev prenese nanje v obsegu, ki odraža obseg prenesenih nalog in dolžnosti. Kateri so ti posli ne sme in vsaj v grobem tudi ne more biti v nobenem trenutku sporno. Upravni odbor mora namreč poleg vsakega imenovanje izvršnega direktorja za vpis v sodni register prijaviti tudi njegova upravičenja, ki seveda odražajo naloge, ki so nanj prenesene.[12] Tako opredeljena odgovornost izvršnih direktorjev bo, če ni drugače določeno, solidarna saj ti vodijo posle skupno.

Korak naprej v percepciji odgovornosti izvršnih direktorjev je pristojnost samostojnega vodenja določenih poslov s strani posameznega izvršnega direktorja. V splošnem velja, da v primeru, ko je imenovanih več izvršnih direktorjev ti vodijo posle skupno.[13]  Lahko pa poslovnik upravnega odbora ali statut družbe določita drugače, kar pomeni, da so lahko za vodenje določenih poslov samostojno zadolženi posamezni direktorji. Ob upoštevanju zgoraj navedene predpostavke, da nosijo breme ustreznega izvajanja prenesenih poslov izvršni direktorji na katere so ti posli preneseni, to pomeni, da bo posamezni izvršni direktor individualno odgovoren za vodenje posameznega (nanj prenesenega) posla.

Taka razlaga se zdi na prvi pogled precej sporna. Vsekakor ruši predstavo o solidarni odgovornosti »organov«[14] upravljanja. Bilo pa bi na drugi strani nesprejemljivo, da bi za napake posameznega izvršnega direktorja kateremu je podeljena samostojnost vodenja posameznega področja odgovarjali tudi drugi direktorji, ki pri sprejemu odločitev s katerimi je bila družbi povzročena škoda, niso sodelovali. Sprejeti moramo namreč stališče, da v takih primerih izvršni direktor/menedžer samostojno odgovarja za strokovno vodenje nanj prenesenih poslov.

Seveda pa se postavi vprašanje morebitne odgovornosti upravnega odbora oziroma njegovih članov, ki so izvršnega direktorja imenovali. Z vidika operativnosti bi bilo popolnoma nesprejemljivo, da bi upravni odbor v polni meri nosil breme strokovnega (vestnega in poštenega gospodarstvenika) vodenja prenesenih poslov. Nenazadnje pride do imenovanja izvršnih direktorjev ravno zaradi težnje po delegiranju tistih nalog, ki jih upravni odbor kot celota oz. posamezni njegovi člani ne morejo opravljati z ustrezno mero strokovnosti in kvalitete.

Ostaja pa upravni odbor polno odgovoren za vestno opravljanje tistih nalog, ki jih ni oziroma jih tudi ne more prenesti na posamezne izvršne direktorje. Predvsem je polno odgovoren za izvajanje ustreznega nadzora nad posli družbe, ki jih opravljajo izvršni direktorji. V zvezi s slednjim se odgovornost članov upravnega odbora vsebinsko ne razlikuje od odgovornosti članov nadzornega sveta v dvotirnem sistemu upravljanja družb.

V povedano pa vnaša zmedo določba 10. člena ZGD-1, ki opredeljuje pojem poslovodstva. Etimološki izvor besede poslovodstvo je v besedni zvezi »vodenje poslov«. ZGD-1 pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja kot poslovodstvo opredeljuje organe ali osebe, ki so po zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Nadalje navaja, da se za poslovodstvo v delniški družbi štejeta uprava ali upravni odbor. Navedena zakonska določba vsebuje protislovje saj so osebe, ki vodijo posle družbe, vsaj pri javnih delniških družbah, že po samem ZGD-1 izvršni direktorji in ne upravni odbor. Pri nejavnih delniških družbah pa se lahko vodenje poslov preneseno z upravnega odbora na izvršne direktorje. Zaradi tega menim, da je del določbe, 10. člena ZGD-1, ki pravi, da se za poslovodstvo šteje upravni odbor splošen, del, ki se nanaša na določitev poslovodstva kot organa ali osebe, ki je dejansko pooblaščena voditi posle, pa posebni del te določbe. Kot posledica odnosa splošnosti in specialnosti se izvršni direktorji štejejo za poslovodstvo družbe.

V nasprotnem primeru bi bilo namreč mogoče sklepati, da ostaja nosilec odgovornosti v enotirnem sistemu upravljanja, kljub prenosu izvajanja nekaterih nalog na izvršne direktorje, v celoti upravni odbor.

V zvezi z zgoraj navedenimi kategorijami oseb v enotirnem sistemu upravljanja se torej z vidika nosilca posamezne funkcije (član upravnega odbora; izvršni direktor; član upravnega odbora in izvršni direktor obenem) upravičeno pojavlja vprašanje, kje se začne in kje se konča njegova odgovornost.


Drugi del: Ugotovitve v zvezi z vprašanjem odgovornosti upravnega odbora


Igor Pirc, Univ. dipl. prav., EMBA


[1] 253. člen  ZGD – 1
[2] 285. člen  ZGD – 1
[3] 290/1 člen  ZGD – 1
[4] 290/5 člen  ZGD – 1
[5] 290/2 člen  ZGD – 1
[6] 290/7 člen  ZGD – 1
[7] Dr. Rado Bohinc; Pravna praksa; 24/713; št 41; str. 7
[8] 263/2 člen  ZGD – 1
[9] Izrecno opredeljuje nadzorstveno funkcijo kot funkcijo upravnega odbora tudi  ZGD – 1(285/1).
[10] V Združenem kraljestvu, od koder izhaja enotirna koncepcija upravljanja družb, je nadzorna funkcija upravnega odbora opredeljena kot njegova temeljna funkcija; glej The Combined Code on Corporate Governance, Julij 2003, A.1
[11] 263/1 člen  ZGD – 1
[12] 290/2 člen  ZGD – 1
[13] 290/7 člen  ZGD – 1
[14] Izvršni direktorji niso organ upravljanja.

Kako vam je všeč vsebina?

Povezane teme: Korporacijsko Pravo, Korporativno upravljanje

Vprašajte nas

Kontakt

  • Imate vprašanja za katere menite da vam lahko pomagamo? Vprašati ni greh!
  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.