Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja. Z začasno odredbo se ohrani obstoječe stanje ali ustvariti novo začasno stanje, za zavarovanje uspeha sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh izvršbe.
Z začasno odredbo se začasno uredijo pravna razmerja med udeleženci glavnega postopka in prizadetimi tretjim.
Značilnosti začasne odredbe so:
Trajanje začasne odredbe je določeno z rokom, ki ga postavi sodišče.
278. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da začasna odredba preneha, če upnik v roku ne sproži postopka, na katerega je bila začasna odredba vezana, ali če poteče rok za katerega je bila začasna odredba izdana.
Pogoji za izdajo začasne odredbe se razlikujejo glede na vrsto same odredbe.
Za denarne terjatve je poleg verjetnosti obstoja terjatve potrebna še subjektivna nevarnost za izvedbo izvršbe ali dejstvo, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.
Za nedenarne terjatve pa je enako kot pri denarnih poleg verjetnosti obstoja terjatve potrebno izkazati še objektivno nevarnost za izvedbo izvršbe ali dejstvo, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ali nevarnost uporabe sile, ali nastanka težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se v postopku izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe prizadele upnika.
Začasno odredbo se lahko izda pred uvedbo sodnega postopka, med samim postopkom in po koncu postopka dokler niso podani pogoji za izvršbo.
Sodišče o izdaji začasne odredbe odloči s sklepom.
V slovenskem pravu poznamo zavarovalne in regulacijske začasne odredbe. Zavarovalne začasne odredbe z njimi se zavaruje denarna terjatev. Regulacijske začasne odredbe se uporablja za zavarovanje nedenarnih terjatev.
Sodišče sme izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Začasna odredba mora biti predlagana v povezavi s samo zavarovano terjatvijo.
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja terjatve. Njen namen je zagotoviti upniku možnost bodoče izvršbe, da ne bi sodno varstvo, ki ga terja v pravdi, kasneje ostalo brez učinka.
Vir: VSL sklep II Cp 4418/2009
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena, vendar mora biti ta dejanska in konkretizirana
Začasno odredbo je dopustno izdati v zavarovanje nedenarne terjatve le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih z restriktivnim tolmačenjem pravnih standardov.
Po določbi 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala. Poleg verjetnosti pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
Če so dani pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo, začasna odredba ni dopustna.
Kadar je že dovoljena izvršba z rubežem, hrambo in prodajo vseh dolžnikovih premičnin, ni dovoljena začasna odredba s hrambo posameznih od teh premičnin, ker bo namen zavarovanja dosežen z opravo izvršbe.
Glede na ustaljeno sodno prakso regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati le zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča samo v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma „nenadomestljiva škoda“ in ob tehtanju položajev obeh strank.
Regulacijska začasna odredba ni sredstvo za pospešitev postopka ali za zagotovitev hitrejšega sodnega varstva.
Regulacijska začasna odredba se lahko izda samo, če je izpolnjen pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Regulacijska začasna odredba je izjema tudi v sistemu začasnih odredb, ki so že same po sebi izjema od pravila, da se izvršitev sodne odločbe odloži do pravnomočnosti in da sodišče izda odločbo v kontradiktornem postopku. Že po naravi stvari in ob umestitvi instituta začasnih odredb v celotni pravni sistem je torej treba »izjemo od izjeme« razlagati zelo restriktivno. V primeru predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe v motenjski pravdi se pogoji za izdajo presojajo izjemno restriktivno, poleg tega pa kadar je škodo mogoče povrniti kot denarno odškodnino, praviloma to ne pomeni težko nadomestljive škode.
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe.
Vir: VSL Sklep II Cp 1233/2020
Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v takem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
Vir: VSL Sklep IV Cp 1606/2020
Kadar predlagatelj zahteva začasno odredbo med pravdnim postopkom, mora biti ta začasna odredba v zvezi s terjatvijo, ki jo vtožuje.
Začasna odredba lahko preneha zgolj iz zakonsko predvidenih razlogov.
Vir: VSL sklep II Cp 3566/2009
Če v začasni odredbi ni naveden čas njene veljavnosti, ta velja vse dokler ni opravljena izvršba, če seveda ni podan drug razlog za njeno prenehanje.
Vir: VSL sklep III Cp 972/2001
Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, kar utemeljuje izdajo začasne odredbe.
Vir: VSL Sklep IV Cp 2119/2020
Namen začasne odredbe je le v preprečitvi ogroženosti otroka.
Vir: VSL Sklep IV Cp 1877/2020
Po utrjenem stališču v sodni praksi se z začasno odredbo uredi položaj v družini, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj.
Povezane teme: Dolžniško upniška razmerja