Družinsko podjetje – komunikacija med podjetjem in družino

24. septembra, 2007

Družinsko podjetje – komunikacija med podjetjem in družino

družinsko podjetje

Družinsko podjetje se lahko nadaljuje skladno z dvema modeloma. V manjših družinskih podjetjih prevzeme vodenje podjetja eden od družinskih članov, ostali pa se navadno »umaknejo« in začnejo samostojno pot. Ko je družinsko podjetje večje je interes sodelovanja pri bodočih donosih večji. Ob prehodu na drugo in naslednje generacije se krog lastnikov-družinskih članov veča. Nekateri od teh so dnevno vpeti v delovanje podjetja, drugi priložnostno, nekatere od članov družine pa zanimajo le donosi in se v delovanje podjetja ne vpletajo. Zaradi palete interesov in pogledov na vlogo in pomen podjetja je (vsaj v večjih podjetjih) smiselno opredeliti in institucionalizirati forum znotraj katerega »širša« družina, kot principal, oblikuje voljo ter jo sporoča podjetju.

Namen institucionalizacije načinov oblikovanja volje, ki ga izraža družinsko podjetje

V Sloveniji je prek lastniške konsolidacije prišlo do številnih primerov, ko posamezne družine ali nekaj njih lastniško obvladujejo velika podjetja. Poleg tega do takšnih situacij prihaja tudi v novoustanovljenih podjetjih (npr. družba Tuš). Generacijski preskok v teh podjetjih bo nujno potekal strukturirano, saj obstaja v nasprotnem primeru tveganje upravljavskih nihanj in nestabilnosti, ki lahko negativno vplivajo na delovanje družinskega podjetja.

S širitvijo kroga družina, ki je kakorkoli vpletena v delovanje podjetja se, glede na interes aktivnega sodelovanja v podjetju, oblikujejo najmanj tri skupine članov družine in sicer: člani družine, ki so aktivno vpeti v dnevno vodenje podjetja; člani družine, ki aktivno spremljajo delovanje podjetja vendar niso dnevno vpeti v njegovo dnevno poslovanje ter člani družine, ki so pasivni lastniki in katerih pričakovanja so omejena na letne donose (dividende).

Interesne sfere, ki obdajajo družinsko podjetje

Screenshot_1

Zaradi zavedanja navedenih interesnih sfer ter zaradi urejanja njihovega sobivanja je v številnih večjih družinskih podjetjih, v katerih je prišlo do nadaljevanja podjetja v drugo in naslednje generacije, prišlo do postavitve struktur prek katerih člani družine, ki obenem nastopajo v vlogi lastnikov, oblikujejo svojo voljo ter jo sporočajo podjetju kot pravni osebi.

Svet družine in gospodarski odbor družine, ki upravlja družinsko podjetje

Družinsko podjetje z dolgo tradicijo  oblikuje na način, da oblikuje družinski svet. Družinski svet predstavlja forumu znotraj katerega člani družine-lastniki neformalno oblikujejo svojo voljo. V družinskem svetu sedijo vsi polnoletni družinski člani, ki nastopajo v vlogi lastnikov in dedičev. Sestajajo se navadno največ enkrat letno. Naloga družinskega sveta je seznanjanje družinskih članov s poslovanjem podjetja ter imenovanje tistih družinskih članov, ki naj se podrobneje ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji (gospodarski odbor družine). S prehodom na naslednje generacije in s širitvijo kroga družine bo vse manj tistih članov družine, ki bi jih družinsko podjetje in njegovo poslovanje neposredno zanimalo. Nekateri bodo namreč začeli svojo gospodarsko dejavnost, drugi bodo svoje interese usmerili na druga področja ipd.

Člani gospodarskega odbora družine bodo tako poleg tistih družinskih članov, ki so v podjetju zaposleni tudi tisti, ki jih poslovanje podjetja zanima in, ki želijo pri njegovem upravljanju v omejenem časovnem obsegu aktivno sodelovati. Gospodarski odbor družine se bo sestajal nekajkrat letno. Njegova naloga bo podrobnejše spremljanje poslovanja podjetja, poročanje in komuniciranje z družinskim svetom (ostalimi člani družine), predlaganje družinskih in zunanjih članov v organe podjetja (direktor, nadzorni svet, upravni odbor), obravnavanje vprašanj povezanih s poslovanjem podjetja,… Gospodarski odbor družine postane vezni člen med podjetjem in vse širšo družino. Ta dva se z vsako generacijo oddaljujeta. Če se vez pretrga ne moremo več govoriti o družinskem podjetju saj se interes in vloga družine zmanjšata v korist interesa posameznih lastnikov.

Screenshot_2

Zgoraj opisana struktura oblikovanja volje v družinskem podjetju je plastični prikaz mehanizma, ki ga zasledimo v velikih družinskih podjetjih. V manjših, katerih je večina, je smiselno razmišljati le o neke vrste gospodarskemu odboru družine (ne glede na poimenovanje) kot veznemu členu med družino in podjetjem. Njegova naloga naj bo skrb za gospodarski vidik delovanja družine.

Ob navedenem velja opozoriti, da je odbor družine organ, ki nima neposrednega formalnega vpliva na organe podjetja (družbe). Formalni odnos bo vedno odnos med lastniki – družinskimi člani in podjetjem v organih katerega (skupščina, nadzorni svet, upravni odbor) bodo lastniki uresničevali svoje interese. Gospodarski odbor družine je s tega vidika potreba razmeti kot kompetentnega sogovornika, ki na eni strani razume »jezik družine«, na drugi pa »jezik podjetja« in na ta način omogoča medsebojno komunikacijo med obema »svetovoma«.

Naslednjič bomo naredili korak stran od vprašanj povezanih s strukturami v družinskih podjetjih in si pogledali nekatere dobre prakse, ki jih je smiselno upoštevati pri planiranju nasledstva.

Igor Pirc, dipl. univ. prav., MBA

Povezane teme: Družinska Podjetja, Družinska Ustava, Družinsko podjetje - definicije

Vprašajte nas

Kontakt

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.