Na evropski ravni (kot tudi v Sloveniji) ni pravno zavezujoče in harmonizirane opredelitve pojma »družinsko podjetje«[4]. Zaradi tega tudi ni vedno enostavno odgovoriti na vprašanje “ali smo družinsko podjetje?”.
Družinsko podjetje, njihovi lastniki in drugi deležniki korporativnega upravljanja morajo poznati posebnosti pravne ureditve, ki zanje veljajo zaradi obstoja sorodstvenih povezav, in je drugačna od ureditve, ki velja za osebe, ki niso sorodstveno povezane.
Družinsko podjetje kot specifična kategorija opravljanja gospodarske dejavnosti postaja predmet obravnave in spodbud tudi na ravni EU.
Gospodarska kriza, ki smo ji priča je pokazala, da so družinska podjetja model organiziranja, ki je zaradi svoje prilagodljivosti dolgoročno vzdržnejši, saj za družinsko podjetje ne živi en sam človek, ampak praktično vsa družina.
S prehodom na sistem tržnega gospodarstva so se tudi pri nas začeli oblikovati centri podjetniške dejavnosti in kapitala, ki so v rokah posameznih zasebnih subjektov. Ti uspešni posamezniki se soočajo s tipičnimi izzivi, ki so v svetu prepoznani kot izzivi družinskih podjetij.
Družinsko podjetje se lahko nadaljuje skladno z dvema modeloma. V manjših družinskih podjetjih prevzeme vodenje podjetja eden od družinskih članov, ostali pa se navadno »umaknejo« in začnejo samostojno pot.
Zgodovinsko gledano predstavljajo družinska podjetja temeljni vzvod gospodarske in podjetniške pobude. Nenazadnje je večina danes uspešnih podjetij oziroma družb svojo pot začela in jo še nadaljuje kot družinska podjetja