V tem članku vam bomo predstavili katero dokumentacijo potrebujete pri davčno nevtralnem prenosu podjetja na prevzemnika, kakšne so davčne obveznosti, ali zakonca uživata pri prenosu davčne ugodnosti.
Nekateri evropski sistemi poznajo davek na neodplačni prenos poslovnih deležev, ki ga mora plačati bodisi prenosnik bodisi prejemnik ali pa celo oba.
Znanje o dedovanju, ki zajema tudi dedovanje poslovnega deleža je pomembno predvsem z vidika določanja sorodstveno povezanih oseb, ki jim zakon daje poseben status, kar lahko prispeva k opredelitvi najožjega kroga sorodstvenih povezav, ki določajo pomen pojma »družinsko podjetje«.
Glede problematike skupnega premoženja zakoncev, smo že pisali v preteklosti. Tukaj bomo obravnavali skupno premoženje zakoncev in delitev poslovnega deleža v primeru dedovanja.
Dedovanje poslovnega deleža ima lahko obliko oporočnega razpolaganja ali dedovanja na podlagi zakona.[1] Verjetno gre za najbolj pogost, gotovo pa najbolj naraven način prenosa poslovnega deleža na potomce ali druge družinske člane, ki jih določa zakon.
Neodplačen prenos poslovnega deleža je, vsaj kar zadeva države kontinentalne Evrope, eden od najpogostejših načinov prenosa poslovnega deleža v družinskih podjetjih.
Osrednji predpis, ki obravnava davek glede prenosa poslovnega deleža med sorodstveno povezanimi osebami je ZDoh-2. Ta v 100. členu določa, da se lahko ugotavljanje davčne obveznosti odloži pri podaritvi (kar vključuje tudi neodplačno izročitev po izročilni pogodbi) kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku.
Podaritev poslovnega deleža je poleg oporočnega razpolaganja in prenosa na podlagi dedovanja, verjetno najpogostejša oblika prenosa poslovnega deleža med sorodstveno povezanimi osebami.
Za odplačni prenos deleža je pomemben vidik obdavčitev kapitalskega dobička, ki je s takim prenosom deleža ustvarjen. Glede na to, ali je kupec oz. prodajalec pravna ali fizična oseba, je za prenos poslovnega deleža možnih več kombinacij. Te različno vplivajo na davčno obravnavo.
V primeru odkupa poslovnega deleža s strani družinskih članov se slednji tipično soočajo z omejenimi likvidnostnimi resursi. Zaradi tega se pogosto prenos poslovnega deleža na potomce ali druge družinske člane izvede prek različnih oblik odloženega plačila kupnine.