18. marca, 2019

Davki in podaritev poslovnega deleža v družinskem podjetju

Davki in podaritev poslovnega deleža v družinskem podjetju

Kot smo omenili v prejšnjem članku, je podaritev poslovnega deleža, verjetno ena najpogostejših oblik prenosa poslovnega deleža med sorodstveno povezanimi osebami. Osrednji predpis, ki obravnava davek glede prenosa poslovnega deleža med sorodstveno povezanimi osebami je ZDoh-2. Ta v 100. členu določa, da se lahko ugotavljanje davčne obveznosti odloži pri podaritvi (kar vključuje tudi neodplačno izročitev po izročilni pogodbi) kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku. Po določbi 7. odstavka 100. člena ZDoh-2 se za otroka poleg lastnega otroka šteje še posvojenec in pastorek. Glede na izenačitev zavezančevega partnerja in zunajzakonskega partnerja, kot izhaja iz določb 16. člena ZDoh-2 velja razumeti, da navedeno pravilo velja tudi za izven-zakonskega partnerja in istospolnega partnerja.

Davek na podaritev poslovnega deleža in odlog ugotavljanja davčne obveznosti

Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve poslovnega deleža, ki jo opravi zavezančev zakonec ali otrok. V takem primeru se kot čas pridobitve s podaritvijo pridobljenega poslovnega deleža šteje datum, ko je darovalec pridobil poslovni delež. Kot nabavna vrednost se šteje nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital pridobil darovalec (glej 4–6. odstavek 100. člena ZDoh-2)

Ali gre za izjemo, torej za tako odsvojitev (med upravičenimi osebami), pri kateri se je moč sklicevati na odlog ugotavljanja davčne obveznosti, odloči davčni organ na podlagi priglasitve, ki jo izvede zavezanec. Priglasitev odloga ugotavljanja davčne obveznosti podrobneje ureja ZDavP-2, ki kot postopkovni zakon v 331. členu določa, da mora davčni zavezanec, ki želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, tak odlog priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved. Priglasitev mora biti podana najpozneje do roka za vložitev napovedi, torej do 28. februarja tistega leta, ki sledi letu, v katerem je do prenosa prišlo (2. odstavek 331. člena ZDavP-2). O odobritvi odloga odloča davčni organ z odločbo v 15-ih dneh od vložitve priglasitve (3. odstavek 331. člena ZDavP-2).

Odlog ugotavljanja obveznosti plačila davka v primeru podaritve je pomemben tudi v kontekstu že omenjenega 99. člena ZDoh-2, ki določa, da v primerih, ko vrednost kapitala ob odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. Slednje pomeni, da je darovalec, ki ni ustrezno priglasil odloga ugotavljanja davčne obveznosti, dolžan plačati davek od dobička iz kapitala. In sicer po ustrezni davčni stopnji, ki se odmeri od razlike med nabavno vrednostjo poslovnih deležev in tržno vrednostjo le-teh ob odsvojitvi.

V praksi se pogosto pojavi tudi problematika, ko obdarjenca veže okoliščina zaposlitve.[1]

ZDoh-2 v 39. členu namreč določa, da se vse ugodnosti, ki jih zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu nudi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo, štejejo kot boniteta in so predmet obdavčitve. Zakonodajalec izrecno določa, da se kot boniteta štejejo tudi darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu. Za boniteto se ne štejejo izključno tiste ugodnosti, ki jih ZDoh-2 v 3. odstavku 39. člena izrecno izključuje.

Opombe

[1] Grah Whatmough Andrej, Davčna obravnava daril, Pravna praksa, 2012, št. 48, str. 22.

Kako vam je všeč vsebina?

Povezane teme: Družinska Podjetja, Nasledstvo

Vprašajte nas

Kontakt

  • Imate vprašanja za katere menite da vam lahko pomagamo? Vprašati ni greh!
  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.