Davčno nevtralni prenos podjetja med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema

27. septembra, 2021

Davčno nevtralni prenos podjetja med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema

Davcno nevtralni prenos podjetja

Prenos podjetja na podjetnika prevzemnika lahko predstavlja številne tako davčne kot pravne izzive za prenosnika in za prevzemnika.

V primeru prenosa podjetja med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema pa veljajo še dodatne posebnosti. V spodnjem članku vam bomo predstavili katero dokumentacijo potrebujete pri davčno nevtralnem prenosu podjetja na prevzemnika, kakšne so davčne obveznosti, ali zakonca uživata pri prenosu davčne ugodnosti, kakšne so razlike med zakonci in zunajzakonskima partnerjema, ali obstajajo denarne spodbude za prenos podjetja…

Dostop do Youtube kanala

Prenos podjetja

Prenos podjetja ureja do podrobnosti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Podjetnik lahko prenese podjetje na drugo fizično osebo – podjetnik prevzemnik. S samo izvedbo prenosa preidejo na podjetnika prevzemnika kot univerzalnega pravnega naslednika vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem.

1. korak: Pogodba o prenosu

72. a. člen ZGD-1 določa, da morata podjetnik in podjetnik prevzemnik skleniti pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa. V primeru zakoncev in zunajzakonskih partnerjev to ne predstavlja velike posebnosti in novosti saj morajo pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema/zunajzakonskima partnerjema biti sklenjene v obliki notarskega zapisa skladno z VSL Sodba I Cp 1610/2019.

Pogodba o prenosu mora vsebovati nujne zakonsko določene predpostavke, kot so:

  • firmo in sedež podjetnika,
  • morebitno izrecno soglasje glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetnika,
  • izjavo o prenosu podjetja,
  • navedena mora biti vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja, pri čemer se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev.

Dan obračuna prenosa podjetja na katerega se določa tudi vrednost podjetje je bilančni presečni dan.

2. korak: Sklenitev pogodbe o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa

Sklenitev pogodbe o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa se opravi pri izbranem notarju s katerim se dogovorijo stranke za željeni termin.

3. korak: Prijava za vpis prenosa podjetja pri AJPES

Naslednji korak je vložitev prijave za vpis prenosa podjetja pri AJPESU, katero mora vložiti podjetnik prevzemnik. Predlogu o vpisu prenosa podjetja je potrebno priložiti pogodbo o prenosu podjetja.

V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije mora podjetnik navesti:

  • predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od enega mesece od dne vložitve prijave za vpis,
  • firmo podjetnika in podatke o sedežu,
  • podatke o skrajšani firmi, če jo ima,
  • podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko,
  • podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko,
  • navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal,
  • podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije,
  • podatek o poslovnem naslovu, ki vključuje te podatke: država, ulica in hišna številka, naselje, občina, poštna številka in kraj,
  • soglasje prokurista ali zastopnika za primer smrti, če ga podjetnik ima,
  • druge podatke in listine, ki jih določa zakon.

V primeru, da podjetnik sam ni lastnik objekta na poslovnem naslovu mora k prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da podjetniku dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Izjeme, ko izjave ni potrebno overiti, določa 3. odstavek 74. člena ZGD-1.

4. korak: Davčne obveznosti

51. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa davčne vidike pri prenosu podjetja. Kot odtujitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti kot tudi ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti.

Kdaj lahko zavezanec zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev, le ta ne štejejo pri ugotavljanju davčne osnove?

Poglavitni cilji, ki ga zasledujejo podjetniki je finančno ugoden prenos podjetja. Davčno nevtralen prenos podjetja lahko izvedemo ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

  • prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:

a) novi zasebnik nadaljuje opravljanjanje dejavnosti v Sloveniji,

b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri bi se izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

V skladu z devetim odstavkom 51. člena ZDoh-2 se davčna obravnava iz četrtega odstavka tega člena prizna, če je priglašena pri davčnem organu na način ter v rokih kot to določa 303. člen Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 in so izpolnjeni pogoji po tem členu. 

Torej v primeru zakoncev in zunajzakonskih partnerjev se lahko prenos lastništva v podjetju izvede davčno nevtralno.

Natančneje je davčno nevtralni prenos pojasnjen v podrobnejšem opisu prenehanja opravljanja dejavnosti, ki ga je pripravila Finančna uprava Republika Slovenije, ministrstvo za finance Republike Slovenije.

Postopek uveljavljanja nevtralne davčne obravnave

Postopek uveljavljanja nevtralne davčne obravnave ureja ZDavP-2 v 303. členu.

Če želi zavezanec uveljavljati nevtralno davčno obravnavo in izpolnjuje pogoje po 51. členu ZDoh-2, mora takšno davčno obravnavo priglasiti pri davčnem organu (pri katerem je vpisan v davčni register) na posebnem obrazcu.

Razlika v prenosu med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema

Zunajzakonska zveza in zakonska zveza sta izenačeni v vseh pomenih, kar pomeni, da ima zunajzakonska zveza za partnerja enake pravice in dolžnosti kot za zakonca.

V zunajzakonski zvezi sta partnerja, ki sta v dalj časa trajajoči (več kot 10 let) zunajzakonski življenjski skupnosti, zato ima tovrstna skupnost med njima enake prave posledice skladno s 4. členom Družinskega zakonika (DZ) (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI).

Kakšni so postopki pri dokazovanju zunajzakonske življenjske skupnosti?

Za priznanje zunajzakonske zveze med partnerjema Družinski zakonik ne določa natačnejših pogojev, zato je potrebno o njenem obstoju presojati individualno od primera do primera, in sicer v postopku za ugotovitev določene pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.

Kar tudi potrjuje ustaljena sodna praksa: Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Življenje je pestro in ponuja številne primere, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Primere iz sodne prakse je zato treba presojati kritično in z upoštevanjem vseh okoliščin posamičnega primera.

Vir: Sodba II Ips 264/2010

Za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa in pravna teorija štejeta kot pogoje skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost ter notornost njune skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji ugotavljanja njenega obstoja strožji.

Vir: VSL Sklep IV Cp 979/2018

Za priznanje zunajzakonske zveze ne smejo obstajati zadržki, kot so:

  • mladoletnost enega ali obeh partnerjev – razen z dovoljenjem sodišča,
  • sorodstvo med partnerjema – razen z dovoljenjem sodišča v primerih, med otroki bratov in sester ter med otroki polbratov in polsester,
  • nerazsodnost ali začasna nerazsodnost enega ali obeh partnerjev,
  • obstoječa zakonska ali partnerska zveza enega ali obeh partnerjev,,
  • obstoj skrbniškega razmerja – razen z dovoljenjem sodišča.

Ali je potrebno za priznanje zunajzakonske zveze, da partnerja živita skupaj v istem gospodinjstvu?

Začasno ločeno življenje partnerjev v kolikor za to obstajajo utemeljeni razlogi še ne pomeni izključitve obstoja zunajzakonske skupnosti saj za obstoj zunajzakonske skupnosti ni nujno, da morata ves čas živeti skupaj na istem naslovu in gospodinjstvu.

Dejstvo, da tožnik in zapustnica nista bivala skupaj oziroma sta skupaj preživljala le vikende, še ne izključuje obstoja zunajzakonske skupnosti. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov sporazumno nista živela skupaj, njuna skupnost pa je imela druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi po 12. členu ZZZDR (lahko) izpolnjeni.

Vir: Sodba II Ips 264/2010

Konstitutiven element zunajzakonske skupnosti je dalj trajajoča življenska skupnost partnerjev. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna – če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi.

Vir: VSL Sklep IV Cp 979/2018


Denarne spodbude izvedbo aktivnosti za prenos lastništva

Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: SPS) je specializirana finančna institucija, ki podjetjem nudi učinkovite finančne in vsebinske spodbude. 

Javni razpis vezan na izvedbo aktivnosti za prenos lastništva je VAVČER ZA PRENOS LASTNIŠTVA. Namen vavčer je dodeljevanja spodbud manjših vrednosti mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP). Glavni cilj je spodbuditi MSP k izvedbi aktivnosti za pripravo in izvedbo prenosa lastništva. Z vavčerji si lahko podjetja zagotovijo finančno podporo, ki lahko v veliki meri pomaga pri financiranju izvedbe prenosa lastništva v podjetju.

Prenos lastništva po tem javnem pozivu pomeni bodisi prenos oziroma prodajo večinskega poslovnega deleža v kapitalski družbi bodisi prenos podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z 72a. členom ZGD-1.

Ali lahko kdorkoli uporabi vavčer?

V okviru razpisa je SPS predvidel pogoje za kandidiranje. Splošni pogoji za kandidiranje so:

  • prijavitelj je lahko mikro, malo ali srednje podjetje, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so organizirana kot s.p. (samostojni podjetniki) ali kapitalske družbe,
  • prijavitelj mora imeti na dan oddaje vloge vsaj 1 zaposlenega,
  • prijavitelj ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti,
  • prijavitelj ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku…,
  • prijavitelj za iste upravičene stroške in aktivnosti, ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov, vključno z de minimis pomočjo.

Posebni pogoji za prijavitelje

Prijavitelj mora za projekt prenosa pred oddajo vloge opraviti svetovalni intervju s SPIRIT Slovenija. Prijava in svetovalni intervju sta brezplačna. Po opravljenem intervjuju podjetje pridobi potrdilo s strani SPIRIT Slovenija o identificiranih aktivnostih prijavitelja za področje prenosa lastništva, ki je obvezna priloga v vlogi.

Kateri so upravičeni stroški v okviru vavčerja?

V okviru vavčerja za prenos lastništva lahko prejmete podporo s strani države v skupni višini 9.000,00 EUR. In sicer za:

  1. aktivnosti priprave na prenos lastništva do višine 60 odstotkov realnih stroškov oz. največ 3.000,00 EUR,
  2. aktivnosti izvedbe prenosa lastništva do višine 60 odstotkov realnih stroškov oz. največ 3.000,00 EUR,
  3. aktivnosti dviga kompetenc prevzemnika družinskega podjetja do višine 60 odstotkov realnih stroškov oziroma največ 3.000,00 EUR.

Upravičeni stroški so razdeljeni v 3 sklope aktivnosti in sicer:

  • 1. sklop aktivnosti: stroški aktivnosti vezani na pripravo prijavitelja na prenos lastništva
  1. priprava in izdelava družinske ustave, družbene pogodbe oz. enakovrednega dokumenta
  2. ocena vrednosti podjetja
  3. priprava in izdelava predstavitve podjetja za prodajo
  4. analiza in iskanje potencialnih prevzemnikov in priprava ter usklajevanje ponudb
  • 2. sklop aktivnosti: stroški aktivnosti vezani na izvedbo prenosa lastništva
  1. storitve pravnih, finančnih in davčnih ekspertov za prenos lastništva
  2. priprava kupoprodajne pogodbe
  3. notarske storitve
  4. uradna cenitev
  5. skrbni pregled
  • 3. sklop aktivnosti: stroški aktivnosti vezani na dvig kompetenc prevzemnika družinskega podjetja

Usposabljanje prevzemnikov družinskih podjetij – priprava na upravljanje podjetja:

  1. usposabljanje prevzemnika v Sloveniji
  2. priprave na izpit prevzemnika za pridobitev naziva mojster v skladu z zakonom – izvaja OZS
  3. usposabljanje prevzemnika v tujini

Izbor zunanjega izvajalca

V vlogi pri prijavi mora prijavitelj navesti zunanjega izvajalca. Zunanji izvajalec je strokovnjak za posamezni sklop dejavnosti za prenos lastništva. Evidenca kompetentnih izvajalec za prenos lastništva je javno dostopna.


Storitve, ki jih poleg svetovanja izvajamo na področju prenosa lastništva:

Če se vam še vedno pojavljajo vprašanja glede davčno nevtralnega prenosa podjetja in se želite izogniti pogostim napakam prisotnim ob prenosu podjetja, nas kontaktirajte.


Avtor: Edwina Muratović dipl. prav. (UNI)

Kontakt: pisarna@od-p.eu

Povezane teme: Dedovanje, Družinska Podjetja, Družinska Ustava, Nasledstvo, Poslovanje družinskega podjetja, Prodaja podjetja, Upravljanje družinskih podjetij

Vprašajte nas

Kontakt

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.