1. aprila, 2019

Pregled davčnih okolij z vidika podaritve poslovnega deleža v družinskem podjetju

Pregled davčnih okolij z vidika podaritve poslovnega deleža v družinskem podjetju

Neodplačen prenos poslovnega deleža je, vsaj kar zadeva države kontinentalne Evrope, eden od najpogostejših načinov prenosa poslovnega deleža v družinskih podjetjih. Pri tem so predvsem pomembni davčni vidiki takega prenosa, saj so strukturno gledano ključni spodbujevalni ali zaviralni dejavnik prenosov poslovnih deležev med sorodstveno povezanimi osebami.

Pregled razlik med državami

Med evropskimi državami obstajajo precejšnje razlike v zvezi z neodplačnimi prenosi poslovnih deležev. Previsoki davki pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža so namreč lahko eden od glavnih razlogov za to, da družinsko podjetje propade. Tega se bolj ali manj zavedajo tudi nekatere evropske države, zato so davek na dediščine in darila pri prenosu poslovnega deleža oz. podjetja znižale ali ga popolnoma odpravile, in sicer: [1]

  • Avstrija je julija 2008 odpravila tako davek pri podaritvi, kot tudi davek pri dedovanju poslovnega deleža. Avstrijsko ustavno sodišče je zaradi njegove neustavnosti odpravilo dotedanjo zakonsko ureditev obdavčitve dediščine in daril, ki je začela veljati dne 31.07.2008.[2] V posledici je bil sprejet nov zakon (Schenkungsmeldegesetz),[3] katerega bistvo je uvedba notifikacijske dolžnosti pri prenosu dediščine oz. pri dedovanju. Pred tem je bil prenos v primeru smrti predhodnega lastnika in v primeru dedovanja oproščen davka do višine davčne olajšave 365.000 evrov. Enako je veljalo za dodelitev poslovnega deleža za čas življenja darovalca pod pogojem, da je bil naslednik fizična oseba, prenosnik pa star vsaj 55 let in zaradi fizične ali duševne prizadetosti ni bil več sposoben voditi podjetja.
  • V Belgiji se je v Flamski, Bruseljski in Walloonski regiji davek na dedovanje poslovnega deleža znižal na 3 %, v nekaterih primerih na 0 % (v primerjavi s 65 % obdavčitvijo, ki velja kot splošna za primer obdavčitve dediščine). To pravilo velja pod pogoji, da se poslovanje nadaljuje za vsaj pet let. Poleg tega pa se zaposlitev v podjetju ne sme zmanjšati za več kot 25 % in kapitalska osnova ostane enaka. Pod temi pogoji so zavezanci davka na dediščino v zvezi s prenosom poslovnega deleža oproščeni. [4]
  • Ciper, Latvija in Malta davka na dedovanje poslovnih deležev ne poznajo. Ravno tako davka na dedovanje in podaritev poslovnega deleža nimajo Estonci.
  • V Španiji so nekatere regionalne vlade s posebnimi davčnimi pristojnostmi (npr. Baskija) odpravile davke na prenos (dedovanje in podaritev) poslovnih deležev. Leta 1996 je prišlo do znižanja davka na dediščine in podaritev 95 % poslovnih sredstev, ki je bil določen tako za primer smrti v primeru davka na dediščino »mortis causa« kot tudi za prenose “inter vivos” v primeru davka na darilo. Leta 1997 so bila ta znižanja razširjena na vse vrste podjetij.[5]
  • Grčija je uvedla nižanje davčne stopnje v primeru poslovne tranzicije in oprostitev davka na kapitalski dobiček. Davčna stopnja v primeru prenosa družinskega podjetja med najbližjimi sorodniki je 1.2 %. Za oddaljenejše stopnje sorodstva  2.4 % in 20 % za primer prenosa na nedružinske člane. Če se v primeru upokojitve lastnika samostojnega podjetnika ali družbe z omejeno odgovornostjo lastništvo prenese s staršev na otroke oziroma med zakoncema, davka na kapitalski dobiček ob odsvojitvi ni potrebno plačati.[6]
  • Nizozemska je leta 2007 davek na prenos podjetij znižala na 25 % vrednosti le-tega (med leti 2005 in 2007 je ta davek znašal 40 %, pred tem pa kar 70 % vrednosti podjetja). Odlog plačila je možen za 10 let pod pogoji, da je lastnik podjetja starejši od 55 let ali da je 45 % delovni invalid, ter da podjetje posluje vsaj 5 let in bo poslovalo še nadaljnjih 5 let.[7]
  • Norveška je davek na darila v letu 2014 odpravila.[8]
  • Portugalska je davek na področju dedovanja in podaritev odpravila ter uvedla pavšalno obdavčitev 10 % knjigovodske vrednosti brez stroškov prenašanja med osebami. Davek je oproščen, če se prenos izvede med predniki in potomci.[9]
  • Švedska je davek na dedovanje in podaritev poslovnega deleža ukinila leta 2005,[10] Slovaška pa leta 2004.

Podobno izhaja tudi iz študije KPMG-ja iz leta 2014, ki zajema 23 evropskih držav.[11] Študija ugotavlja, da se lahko breme obdavčitve prenosa družinskega podjetja iz ene generacije na drugo (naj gre za dedovanje ali upokojitev) od države do države zelo razlikuje. Iz omenjene raziskave izhaja, da davka pri prenosu podjetja zaradi upokojitve ne nalagajo Ciper, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Švedska. Zanimivo je, da so to (z izjemo Luksemburga) iste države, ki davka ne nalagajo niti pri dedovanju poslovnega deleža. Najvišje davke pri prenosu lastništva zaradi upokojitve imajo Nizozemci in Francozi, kjer ta znaša preko 40 % brez olajšav in oprostitev. Sledijo Irska z davčno stopnjo 35 % in Španija 29 %.

Bistveno se situacija spremeni, če upoštevamo vse olajšave in oprostitve. Te imajo lahko velik vpliv na dejansko višino davkov. Študija ugotavlja, da je ob predpostavki, da uporabimo vse razpoložljive olajšave in oprostitve, davčna stopnja pri upokojitvi 0 % kar v 13 državah. Zgoraj naštetim se tako priključijo še Belgija, Portugalska, Italija, Madžarska, Nemčija in Združeno Kraljestvo. Ob upoštevanju olajšav in oprostitev se spremeni situacija tudi pri državah, ki imajo najvišje davke. Tako je po odštetih oprostitvah na vrhu Danska s 15 % davka, sledi ji Malta s 5 %.  Za njima pa Grčija, Francija, Irska, Finska Nizozemska, Luksemburg in Španija, kjer se davki gibljejo od 1 %- 4 %.[12]

Članek je del serije člankov o podaritvi poslovnega deleža v družinskem podjetju.

Opombe:

[1] Overview of Family Business Relevant Issues Contract, str. 85,86.

[2] Verfassungsgerichtshof, Judenplatz 11, 1010 Wien, G 23/07 – 7, 15 junij 2007,

URL: https://www.vfgh.gv.at/cms/vfgh-site/attachments/9/1/4/CH0006/CMS1183625954331/schenkungssteuer_g23-07.pdf, obiskano: 25. julij 2016.

[3] Schenkungsmeldegesetz 2008 (SchenkMG 2008), 85. Bundesgesetz, Jahrgang 2008 Ausgegeben am 26. Juni 2008 (v nadaljevanju: Schenkungsmeldegesetz).

[4] Glej tudi: Goyvaerts Gerd, Belgium, International Estate Planning Guide, Individual Tax and Private Client Committeehttp, URL: www.ibanet.org/Document/Default.aspx?DocumentUid=DD84CA5C-7728-43F5-8886-9A28E74A5E80, obiskano 25. julij 2016.

[5] Impuesto sobre Sucesiones y Donaciones, «BOE» núm. 303, de 19/12/1987 – texto consolidado, 20. člen, URL: https://www.boe.es/buscar/act.php?id=BOE-A-1987-28141&p=20141128&tn=0, obiskano 20. julij 2016.

[6] Zakon 3634/2008 objavljen v Grškem uradnem listu dne 29.01.2008; Νόμος 3634, Δημοσιεύθηκε στο ΦΕΚ 9 – 29.01.2008 στις 04.02.2008, ΚΑΤΑΡΓΗΣΗ ΦΟΡΟΥ ΚΛΗΡΟΝΟΜΙΩΝ ΚΑΙ ΓΟΝΙΚΩΝ ΠΑΡΟΧΩΝ. – ΑΠΑΛΛΑΓΗ ΠΡΩΤΗΣ ΚΑΤΟΙΚΙΑΣ – ΕΝΙΑΙΟ ΤΕΛΟΣ ΑΚΙΝΗΤΩΝ – ΑΝΤΙΜΕΤΩΠΙΣΗ ΛΑΘΡΕΜΠΟΡΙΟΥ ΚΑΥΣΙΜΩΝ ΚΑΙ ΑΛΛΕΣ ΔΙΑΤΑΞΕΙΣ.
URL: http://www.et.gr/idocs-nph/pdfimageSummaryviewer.html?args=sppFfdN7IQP5_cc–m0e10NQvxT4pcnZyUIzDOIetE-8rzSZFxgk-d320fRVGmm8kAYi3ORfmartaUnqfGmaCu0iX0sZ2QXndQjGzH3jYJ1aCqknuAZTk-kwl-tXkc5uRVZRwVtxe1GPgswfvjHBhlB92LDGRa7_dwqSQ6T4hxM, obiskano 25 julij 2016.

[7] Successiewet 1956, Geldend van 01-01-2016, URL: http://wetten.overheid.nl/BWBR0002226/2016-01-01#, obiskano 25. julij 2016 in Zakon o izvajanju zakona na dediščine in darila – Uitvoeringsregeling schenk- en erfbelasting, Geldend van 01-01-2015 t/m heden, poglavje III, URL: http://wetten.overheid.nl/BWBR0027018/2015-01-01#, obiskano 25. julij 2016; Glej tudi: Family Business Survey 2014, The Netherlands, PWC 2014, str. 5, URL: https://www.pwc.nl/nl/assets/documents/pwc-fbs-2014-nl.pdf, obiskano 25. julij 2016.

[8] Obvestilo za javnost Norveške vlade o ukinitvi davka na dediščino in darila, Faktaark Arveavgiften fjernes fra 2014,

URL: https://www.regjeringen.no/contentassets/c5b269354f004398afb66a8518a3ff60/faktaark_arveavgift.pdf, obiskano 25. julij 2016.

[9] The Portuguese tax system, 31. januar 20109, str. 117,  URL: http://info.portaldasfinancas.gov.pt/NR/rdonlyres/F2D76036-A62A-4BEF-9AA3-6A7B34F53371/0/Portuguese_Tax_System_CEF.pdf, obiskano 25. julij 2016.

[10] Gunnar Du Rietz, Magnus Henrekson and Daniel Waldenström, Swedish Inheritance and Gift Taxation (1885–2004), IFN Working Paper No. 936, 2012, 4. avgust 2015, str. 14; URL: http://piketty.pse.ens.fr/files/DuRietzetal2015.pdf, obiskano 25. julij 2016.

[11] European family business tax monitor, Comparing the impact of tax regimes on family businesses, str. 10,11.

[12] Skladne z navedenimi so tudi ugotovitve, ki izhajajo iz drugih študij oz. pregledov, kot npr.: International Estate and Inheritance Tax Guide 2013, Ernst & Young, URL: http://www.ey.com/Publication/vwLUAssets/2013-international-estate-and-inheritance-tax-guide/$FILE/2013-international-estate-and-inheritance-tax-guide.pdf, obiskano 25. julij 2016.

Kako vam je všeč vsebina?

Povezane teme: Družinska Podjetja, Korporacijski davki, Korporacijsko Pravo, Nasledstvo

Vprašajte nas

Kontakt

  • Imate vprašanja za katere menite da vam lahko pomagamo? Vprašati ni greh!
  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.