Družinsko podjetje, njihovi lastniki in drugi deležniki korporativnega upravljanja morajo poznati posebnosti pravne ureditve, ki zanje veljajo zaradi obstoja sorodstvenih povezav, in je drugačna od ureditve, ki velja za osebe, ki niso sorodstveno povezane.
Deležniki korporativnega delovanja pogosto nastopajo istočasno v (vsaj) treh različnih vlogah, in sicer kot »lastniki« (imetniki deležev ali delnic), poslovodje in kot sorodstveno povezane osebe oz. družinski člani z osebami, s katerimi družinsko podjetje posluje. Presečišče omenjenih vlog predstavlja prostor posebnega normativnega urejanja (v nadaljevanju tudi »posebni normativni prostor«). Takšno posebno urejanje je zaradi predpostavljenega konflikta interesov med deležniki ter potencialnega pomanjkanja tržnih vzgibov pri delovanju strožje od sicer veljavnih korporacijsko pravnih pravil. Obenem pa zaradi socialnih razlogov zakonodaja odnose v družinskem podjetju obravnava ugodneje in ob prisotnosti takih odnosov priznava določene ugodnosti (npr. na področju dedovanja, obdavčitve ipd.).
Posebna pravila, ki se pojavljajo v presečiščih uvodoma navedenih vlog, v katerih nastopajo deležniki korporacijskega delovanja predstavljajo podsistem korporacijskega prava, ki ga je smiselno podrobneje obravnavati in razumeti. To presečišče predstavlja zasnovo za normativno kvalifikacijo pojma družinsko podjetje.
Ravno dejstvo, da pojem »družinsko podjetje« v pravni teoriji ni opredeljen, je za pravno dosledno uporabo tega pojma njegova opredelitev nujna. Opredelitev pojma »družinsko podjetje« je tudi nujen nastavek oz. temelj za njegovo dosledno uporabo v teoriji. Pri tem lahko opredelitev pojma »družinsko podjetje« temelji na konsenzu[1] oz. pravni normi, ki določa, kaj so opredeljevalni znaki družinskega podjetja, ali pa gre domet pojma »družinsko podjetje« iskati skozi analizo obstoječih posebnih pravnih norm, ki urejajo odnose med »sorodstveno povezanimi osebami oz. družinskimi člani[2]«.
Problema, ki jih s pravnega vidika najpogosteje srečamo pri opredelitvi pojma družinsko podjetje sta:
V zvezi s tem velja navesti, da je za potrebe pravne analize uporaba pojma »podjetje« morda nenatančna, saj je »podjetje generični pojem za skupek organiziranega premoženja in ljudi, organiziranih in namenjenih opravljanju gospodarske dejavnosti, ki mu pravni red posredno prek njegovega nosilca podjetništva (družbe kot pravno pojavne oblike podjetja) priznava status pravne osebe, s pravicami in obveznostmi … Podjetje je objekt prava … V ZGD-1 pojem podjetja ni opredeljen.«[3] Nosilec podjetja je tudi samostojni podjetnik, saj mu je ta lastnost priznana že v 3. členu ZGD-1, ki določa, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu opravlja samostojno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Nosilec podjetja je nenazadnje lahko tudi zavod ali druga, v osnovi nepridobitna oblika organiziranja, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na opravljanje gospodarske dejavnosti, ki je namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.[4]
Zaradi poenostavitve je opuščena obravnava vprašanja, ali imajo nepridobitne organizacije lahko naravo družinskega podjetja. Če vzamemo za primer organizacijsko obliko zavoda, vidimo, da vstop ali izstop ustanovitelja eksplicitno ni podvržen dednopravni zakonodaji ali zakonodaji s področja obdavčitve, kar sta poglavitni področji posebnega urejanja, ki veljata za družinska podjetja v Sloveniji in drugod. Kljub temu je potrebno pri tem opozoriti na stališče, da lahko akt o ustanovitvi zavoda vsebuje t.i. »dedno klavzulo«, ki ureja pravice dedičev za primer smrti posameznega ustanovitelja in predvideva možnost nadaljevanja zavoda z dediči ali pravnimi nasledniki.[5] Takšen pristop k oblikovanju notranjih razmerij v zavodih vodi v smer obravnave, ki je sorodna s tisto, ki velja za gospodarske družbe.
V obeh primerih pa velja, da je podjetje objekt prava, zato ne more biti predmet pravnega preučevanja in kot tako sodi v sfero ekonomskih ali družboslovnih znanosti. Predmet pravnega preučevanja so namreč lahko le subjekti prava, torej gospodarske družbe v eni od svojih oblik organiziranosti. Zaradi navedenega je tudi v nadaljevanju naloge obravnava pojma družinsko podjetje zreducirana na preučevanje odnosov v gospodarskih družbah, v katerih so subjekti takih odnosov sorodstveno povezane osebe.
Temeljna predpostavka pri pravni opredelitvi pojma družinsko podjetje je, da za potrebe korporacijsko pravnega urejanja pojem družinsko podjetje v slovenskem normativnem okolju (in primerjalno v drugih državah članicah EU) ni določno in eksplicitno urejen, zato obstaja potreba po analiziranju tega pojma in njegovem urejanju. Zaradi potrebe po doslednem in jasnem normativnem urejanju bi bilo potrebno definicijo družinskega podjetja predhodno ugotoviti in določno zapisati.
Podjetniki in drugi deležniki, ki jih zadeva družinsko podjetništvo, bi torej morali natančno poznati zemljevid pravic in obveznosti, ki jih kot posebnosti, ki jih za primere sorodstvene povezanosti določajo (najmanj) naslednji pravni akti in na njih temelječa pravila in sodna praksa:
Podobno kot v Sloveniji tudi v drugih državah veljajo pravne posebnosti, ki odnose, ki nastopajo v družinskih podjetjih obravnavajo drugače kot to velja za primere, ko takšne povezave niso prisotne (v zvezi s tem je bilo izdelanih več analiz, ki prikazujejo stanje v drugih državah članicah EU (Avstrija, Nemčija in Italija).[19] [20] [21].
[1] Tak primer so opredelitve, ki jih za potrebe svojega delovanja sprejmejo različne interesne skupine. Glej npr. »Skupna Evropska opredelitev družinskega podjetja«, EU Commision, Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SEMs.
[2] Uporaba pojma »sorodstveno povezane osebe« predpostavlja povezanost med fizičnimi osebami. Gledano skozi prizmo korporacijskega prava je tako povezanost potrebno razlikovati od povezanosti med pravnimi osebami, ki jo ureja koncernsko pravo.
[3] Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 99 (v nadaljevanju: Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov).
[4] Zakon o zavodih (ZZ, Uradni list RS, št. 12/91 s spremembami in dopolnitvami), 18. člen.
[5] Jovanovič Dušan, Bernard Luka, Prenehanje članstva ustanovitelja v zavodu in obračun premoženja, Podjetje in delo, 2015, št. 1, str. 105 (v nadaljevanju: Prenehanje članstva ustanovitelja v zavodu in obračun premoženja).
[6] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15.
[7] Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 25/14 in 75/15.
[8] Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 44/16 – ZRPPB.
[9] Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15.
[10] Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ in 31/13 – odl. US.
[11] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15.
[12] Uradni list RS, št. 117/06 s spremembami in dopolnitvami.
[13] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16.
[14] Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US.
[15] Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US in 38/16 – odl. US.
[16] Uradni list RS, št. 83/01.
[17] Uradni list RS, št. 13/11 s spremembami in dopolnitvami.
[18] Uradni list RS, št. 70/95 s spremembami in dopolnitvami.
[19] Evens Lisa, Evens Maria Theresia, Brautigam Rainer, Heinemann Friderich, Kraus Margit; Länderindex Familienunternehmen, 5. Auflage; Stiftung Familienunternehmen Prinzregentenstraße 50 D-80538 München 2015 (Bearbeited von: Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung GmbH PD Dr. Friedrich Heinemann L 7,1 D-68161 Mannheim).
[20] Heinemann Friedrich, Spengel Christoph, Brautigam Rainer, Evers Maria Theresia, Das Eckpunktepapier und der Referentenentwurf des BMF zur Erbschaftsteuer. Auswirkungen auf die effektive Erbschaftsteuerbelastung in Deutschland und internationaler Vergleic, Erweiterung des Länderindex 2014.
[21] Mandl Irene, Overview of Family Business Relevant Issues, Final Report, Vienna, 2008, KMU forschung Austria, Austrian Institute for SME Research.
Povezane teme: Družinsko podjetje - definicije