Ali sem pri delitvi skupnega premoženja zakoncev zavezan plačati davek na dobiček?
Ne, delitev skupnega premoženja zakoncev ne predstavlja odsvojitve kapitala, kot ga opredeljujeta 94. člen in 101. člen ZDoh-2, če zakonec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki ustreza pripadajočem deležu na skupnem premoženju. Ob razdelitvi skupne lastnine se po ZDoh-2 za čas pridobitve pripadajočega kapitala šteje čas, ko je kapital eden od zakoncev pridobil v skupno lastnino, zato razdelitev kapitala, v kolikor je bil pridobljen kot skupna lastnina, ne vpliva na čas pridobitve kapitala.
Ali je zakonec izročitelja lahko upoštevan v izročilni pogodbi?
Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca, tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja.
Zakonec izročitelja je lahko upoštevan na dva načina:
V obeh primerih je potrebno, da nastopa kot stranka pogodbe in da poda soglasje v smislu 552. člena OZ. Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena prav tako, ostane izročilna pogodba v veljavi, vendar se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darila.
Vir: VSL Sodba II Cp 1689/2019
Ali predkupna pravica iz 481. člena ZGD-1 velja pri prenosih lastniških deležev znotraj družbe?
Družbeniki imajo v družbi z omejeno odgovornostjo predkupno upravičenje samo v razmerju do drugih oseb, ki niso družbeniki in če z družbeno pogodbo ni drugače določeno. Predkupna pravica pri prenosih lastniških deležev znotraj družbe ne velja, kar v praksi pomeni, da družbeniki ne morejo uveljavljati predkupnega upravičenja, če eden od družbenikov proda delež drugemu družbeniku.
Ali ne-terjana terjatev, iz naslova danega posojila povezani družbi z istim zakonitim zastopnikom, zastara?
V takšnih primerih ni mogoče pričakovati, da bo upnik učinkovito uveljavljal svojo terjatev do tako povezane druge pravne osebe, zato se analogno uporablja 263. in 264. člen ZGD-1, ko obstoj odškodninske odgovornosti lahko ugotovi šele novi poslovodja, ki lahko šele takrat učinkovito uveljavi povračilo škode od prejšnjega poslovodstva, s čimer zastaranje šele začne teči. V takih primerih pride do uporabe instituta zadržanja zastaranja (360. člen OZ), ko upnik iz posebnih in opravičenih razlogov ne more zahtevati pravnega varstva oziroma mu je to oteženo.
Povezane teme: Družinska Podjetja, Poslovanje družinskega podjetja