Opozorilo: Sodna praksa, ki jo povzemamo in katera je vključena v podanih odgovorih se nanaša na vsakokrat veljavno zakonodajo in je lahko zastarela, presežena, se je že spremenila ali ne odraža trenutno veljavne pravne obravnave konkretnega vprašanja, zato se odpovedujemo vsakršni odgovornosti, ki bi izhajal iz uporabe odgovorov, ki so na tej strani.
Za aktualne odgovore na zastavljena vprašanja se lahko vedno obrnete na našo pisarno. Dosegljivi smo na e-naslovu: pisarna@od-p.eu ali na tel. št.: 031 337 392.
Pravica do nujnega deleža, ki je opredeljena v 27. členu ZD, je dedna pravica, kar pomeni, da je nujni dedič univerzalni naslednik zapustnika. Nujni dedič dobi nujni delež samo, če ga izrecno zahteva, kar ureja določba v 40. členu ZD. Dedič se lahko dedovanju tudi odpove, kar ureja 133. člen ZD. Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po smrti zapustnika in s tem izjavi, da ne želi biti dedič. S takšno izjavo dedič zavrne domnevo, da sprejema dediščino. Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, kot da odpovedujoči dedič nikoli ni bil dedič.
Pogodba o prenosu podjetja omogoča, da se pravice in obveznosti podjetja prenesejo na novega lastnika ali pravno entiteto. To pomeni, da prevzemnik prevzame odgovornost za vse pravice in obveznosti, ki so bile prenesene na podjetje. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) je samostojni podjetnik fizična oseba in nima lastne pravne subjektivitete. Po izbrisu iz Poslovnega registra samostojni podjetnik še vedno odgovarja za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti z vsem svojim osebnim premoženjem. To pomeni, da če samostojni podjetnik preneha z dejavnostjo, še vedno ostane osebno odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz prejšnjega poslovanja.
V primeru, ko se posebno premoženje enega ali obeh zakoncev vloži v skupno premoženje, lahko pride do nastanka skupnega premoženja. To se lahko zgodi, če je posebno premoženje porabljeno za dosego skupnega namena in cilja, s katerim sta soglašala oba zakonca. Primer take situacije je lahko nakup novega stanovanja za skupno življenje. ZZZDR v svojem 50. členu določa, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je urejeno v 7. poglavju ZGD-1 v členih 667 do 672. Po določbi 667. člena ZGD-1 lahko samostojni podjetnik statusno preoblikuje svoje podjetje z prenosom na prevzemno kapitalsko družbo. S tem prenosom se podjetje podjetnika, vključno z vsemi pravicami in obveznostmi, prenese na družbo, ki postane univerzalni pravni naslednik v zvezi s prenesenim podjetjem. Ko je prenos podjetja opravljen in vpisan v register, samostojni podjetnik preneha opravljati dejavnost v skladu s tretjim odstavkom 671. člena ZGD-1. Posledica statusnega preoblikovanja za samostojnega podjetnika je, da preneha obstajati kot samostojni podjetnik in ne more več aktivno sodelovati v pravnih sporih ali izvajati poslovnih dejavnosti v tej obliki.
Družbeniki imajo v družbi z omejeno odgovornostjo predkupno upravičenje samo v razmerju do drugih oseb, ki niso družbeniki in če z družbeno pogodbo ni drugače določeno. Predkupna pravica pri prenosih lastniških deležev znotraj družbe ne velja, kar v praksi pomeni, da družbeniki ne morejo uveljavljati predkupnega upravičenja, če eden od družbenikov proda delež drugemu družbeniku.
V primeru prejetja neodplačne polovice poslovnega deleža v družbi na podlagi pogodbe o odsvojitvi in brezplačnem prenosu gre za darilno pogodbo. Davčni organ odmeri davek na podlagi vrednosti kapitala družbe, ki je bila razvidna iz bilance stanja pred letom pridobitve deleža.
Vir: UPRS Sodba I U 92/2020-12
Nujni delež je dedni delež, ki ga zakon zagotavlja določenim zakonitim dedičem, imenovanim nujni dediči. V ZD je v 28. členu opredeljen način izračuna nujnega deleža, medtem ko 34. člen določa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža v zapuščino vrnejo darila v obsegu, potrebnem za dopolnitev prikrajšanega nujnega deleža. Pri ugotavljanju prikrajšanja nujnega deleža, se upošteva tudi vrednost daril, ki so bila namenjena nujnemu dediču.
Nujni dediči imajo pravico do določenega dela zapuščine, s katerim oporočitelj ne more prosto razpolagati, kot je določeno v 8. členu ZD. Nujni delež je del zapuščine, ki je rezerviran za nujne dediče in ga ne morejo izgubiti, razen v primerih, ko so izpolnjeni zakonsko določeni razlogi za razdedinjenje. Določba 26. člena ZD pravi, da oporočitelj ne more neomejeno razpolagati s svojim premoženjem, ampak le v mejah, določenih z zakonom. Tudi če se oporočitelj odloči, da bo razpolagal s svojim premoženjem z oporoko, imajo nujni dediči pravico do svojega dela zapuščine, ki jim ga zapustnik ne more odvzeti.
Predmet obdavčitve z davkom na dediščine in darila vključuje večino dediščine, razen tiste, ki je po zakonu oproščena plačila davka. Zakon izrecno oprošča plačila davka na dediščino, ki jo prejmejo dediči prvega dednega reda (zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner), kot tudi osebe, kot so zet, snaha, pastorek in dediči, ki so živeli v registrirani istospolni partnerski skupnosti kar je urejeno v 9. členu ZDDD. Oseb izven teh kategorij 9. člena ZDDD ni mogoče priznati oprostitve in se davek odmeri po 8. členu tega istega zakona.
Vir: UPRS Sodba I U 2000/2019-9
Po določbi iz prve točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2, podjetnik ob prenosu dela podjetja na drugi gospodarski subjekta ni dolžan prenehati z opravljanjem vseh dejavnosti. V kolikor so izpolnjeni pogoji za nevtralno davčno obravnavo po ZDoh-2, kot je prenos podjetja na družinskega člana, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, podjetnik ni dolžan prenehati z opravljanjem vseh dejavnosti, da bi mu bila priznana davčna obravnava.
Postopek odmere davka od prejetega darila, se ustavi, če se denarna sredstva prejme kot darilo, ki se obdavči kot drugi dohodek po določbah ZDoh-2. Izplačilo fundacije, tuje pravne osebe zasebnega prava, se opredeli kot obdavčljiv prejemek po ZDoh-2. Podlage za odmero dohodnine od prejetega darila ni, če je darovalec tuja pravna oseba.
Vir: UPRS Sodba I U 1729/2019-12
Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca, tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja.
Zakonec izročitelja je lahko upoštevan na dva načina:
V obeh primerih je potrebno, da nastopa kot stranka pogodbe in da poda soglasje v smislu 552. člena OZ. Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena prav tako, ostane izročilna pogodba v veljavi, vendar se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darila.
Vir: VSL Sodba II Cp 1689/2019
Prvi odstavek 13. Člena ZDDD ureja, da je potrebno darilo napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, le ta pa po določbi 6. člena istega zakona nastane na dan sprejema darila, to pomeni, da se davčna obveznost pojavi na dan, ko prejemnik sprejme darilo. V primeru, ko gre za več daril v obdobju 12 mesecev, se davčna obveznost pojavi na dan sprejema vsakega posameznega darila, ne pa na dan sprejema zadnjega darila. Odmera davka po določbah 125. Člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
Vir: UPRS Delna sodba in sklep I U 62/2019-56
Pri statusnem preoblikovanju s.p. v d.o.o. pride do prenosa podjetja na novo kapitalsko družbo, ki prevzame vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. V primeru, da nova družba ne izpolni teh obveznosti, je zaradi pravne narave statusne oblike podjetnika posameznika in povezane odgovornosti določena subsidiarna odgovornost fizične osebe z vsem njenim premoženjem.
Vir: UPRS Sodba IV U 112/2019-13
Iz drugega odstavka 9. člena ZDDD izhaja ugotovitev glede obravnave dedičev prvega dednega reda in pastorka in sicer so v zvezi s prejemanjem daril po zakonu izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Dediči prvega dednega reda, ki so zapustnikovi potomci, pridobijo dediščino avtomatično na podlagi zakona. Po drugi strani pastorki dedujejo samo na podlagi oporoke, saj jih zakon ne priznava kot zakonite dediče. Pastorki dedujejo zgolj po volji zapustnika, kot je izražena v oporoki. Pastorek je torej dedič, ki je za zapustnika enako pomemben, kot so njegovi otroci po zakonu.
Vir: UPRS Sodba I U 452/2018-11
Glede na tretji odstavek 142. člena Zakona o dedovanju (ZD) velja, da so vsi dediči nerazdelno odgovorni za dolgove zapustnika, ne glede na to, ali je že prišlo do delitve dediščine ali ne. Upnik po svoji izbiri zahteva izpolnitev obveznosti od katerega koli sodediča, vsak sodedič pa je odgovoren za zapustnikove dolgove v višini vrednosti podedovanega premoženja, kot določa prvi odstavek 142. člena ZD. V skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD) davčni organ določi višino davka na podlagi informacij iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Vir: UPRS Sodba I U 2356/2018-10
Določbe ZGD-1 urejajo razmerja med družbo in družbeniki ter določajo predpise za pridobitev in prenos poslovnega deleža v družbi. Prenos poslovnega deleža je mogoč z odsvojitvijo in dedovanjem določenim po 481. členu ZGD-1. Delitev skupnega premoženja zakoncev je omenjen v četrtem odstavku 483. člena ZGD-1, ki ureja položaj delitve poslovnega deleža. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi je potrebna ne le presoja pravnih razmerij med zakoncema, temveč tudi materialnopravna presoja pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1. V primeru ločitve ali razveze zakonske zveze je delitev skupnega premoženja zakoncev določena v ZZZDR, po katerem se skupno premoženje deli na izenačeni delež, razen če sta zakonca v zakonski pogodbi določila drugače. V primeru, da je eden od zakoncev udeležen v družbi z omejeno odgovornostjo in ima poslovni delež v tej družbi, se ta poslovni delež lahko vključi v skupno premoženje zakoncev in se deli v skladu z določbami ZZZDR.
Vir: VSL sklep IV Cpg 111/2015
76. členu ZDavP-2 jasno določa, da je zavezanec za davek odgovoren za dokazovanje svojih trditev. V tem členu je posebej poudarjeno, da je zavezanec za davek tisti, ki mora predložiti dokaze, ki zmanjšujejo davčno obveznost. V primeru daril se davčna obveznost določi glede na vrednost prejetega darila in stopnje, ki veljajo za “vse druge” zavezance. Davčna osnova pa se ugotavlja na podlagi podatkov iz davčne napovedi.
Osnova za davek po 5. členu Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD) zajema premičnine in nepremičnine. Način ugotavljanja davčne osnove iz ZDDD je določen na podlagi vrste premoženja, torej ali gre za nepremično ali premično premoženje. Vendar pa ta razlika vpliva samo na način ugotavljanja vrednosti premoženja in ne na sam postopek ugotavljanja davčne osnove. To pomeni, da zakon določa specifične metode za določanje vrednosti nepremičnega in premičnega premoženja, vendar se davčna osnova izračuna na enoten način, ne glede na to, ali gre za nepremično ali premično premoženje.
Davčni organ lahko po določbah 101. člena ZDavP-2 dovoli odpis ali delni odpis plačila davka na dediščine in darila, če bi s plačilom davčne obveznosti ogrozil preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Podrobnejše kriterije za odpis ali delni odpis določi pristojni minister za finance, ob upoštevanju minimalnih življenjskih potreb, ki so predpisane na področju socialnega varstva. Pri tem se upošteva še dodatni pogoj in sicer, da mesečni dohodki družinskega člana ne presegajo osnovnega zneska ali 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot je določeno v zakonu o socialnem varstvu.
Da, davčni zavezanec ima pravico do pravnega varstva v primeru razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in vračila plačanega davka. Če sodišče razveljavi pogodbo, ki je bila podlaga za prenos premoženja, ima davčni zavezanec pravico zahtevati odpravo odločbe o odmeri davka na dediščine in darila ter vračilo plačanega davka, če je bil že plačan v skladu z 18. členom Zakona o davku na dediščine in darila, ZDDD.
Z institutom nujnega dedovanja se določenemu krogu dedičev zagotavlja minimalni delež zapuščine, ki jim pripada po zakonu v skladu z določbo 27. člena ZD. To pomeni, da oporočitelj ne more popolnoma izključiti nujnih dedičev ali jim dodeliti manjšega deleža, kot jim zakon določa. Vloga instituta nujnega dedovanja je, da zagotovi, da nujni dediči prejmejo svoj zakoniti delež dediščine, ne glede na to, ali so bili v oporoki izrecno omenjeni ali ne.
Ne, delitev skupnega premoženja zakoncev ne predstavlja odsvojitve kapitala, kot ga opredeljujeta 94. člen in 101. člen ZDoh-2, če zakonec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki ustreza pripadajočem deležu na skupnem premoženju. Ob razdelitvi skupne lastnine se po ZDoh-2 za čas pridobitve pripadajočega kapitala šteje čas, ko je kapital eden od zakoncev pridobil v skupno lastnino, zato razdelitev kapitala, v kolikor je bil pridobljen kot skupna lastnina, ne vpliva na čas pridobitve kapitala.
Predmet obdavčevanja pri davku na darila in dedovanje je prejem premoženja in ne premoženje samo. To pomeni, da se davek plačuje na prejeto premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja. Davčni zavezanec je po prvem odstavku 3. člena ZDDD fizična ali pravna oseba, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja. Pri odmeri davka se upošteva vrednost podedovanega ali prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti, ob upoštevanju odbitka dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na to premoženje. Davčna obveznost nastane s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ali darovanju in davčni zavezanec je lahko tudi pravni naslednik davčnega zavezanca ali plačnika davka.
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika (s.p.) v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je izvedeno s prenosom podjetja na novo ustanovljeno družbo. Postopek statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika je podrobneje urejeno v ZGD-1, v členih 667 do 672. Pri statusnem preoblikovanju s.p. se podjetje podjetnika, skupaj s pravicami in obveznostmi, prenese na novo ustanovljeno kapitalsko družbo. Ta družba postane univerzalni pravni naslednik podjetnika in vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem. To pomeni, da d.o.o. prevzame vse pravice, obveznosti in premoženje, ki so pripadali s.p.-ju. Za uspešno izvedbo preoblikovanja je potrebno upoštevati določbe ZGD-1 ter izpolnjevati vse zakonske zahteve glede postopka in dokumentacije.
Pri preoblikovanju s.p. v d.o.o. se praviloma prenesejo tudi licence in boniteta, ki jih ima s.p. Vendar pa je pomembno, da se prenos licenc in bonitete posebej uredi v postopku preoblikovanja.
Vir: VSC sklep Cpg 1/2012
ZZZDR določa, da zakonska zveza temelji na prostovoljni odločitvi, medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Določba v tretjem odstavku 81.a člena istega zakona upošteva še dodaten pogoj, ki določa, da zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko zahteva preživnino od drugega zakonca. Vendar pa lahko sodišče zavrne zahtevek za preživnino, če bi bilo plačilo preživnine glede na razloge, ki so privedli do razpada zakonske zveze, krivično do dolžnika preživnine.
Nujni delež zagotavlja določen delež dediščine za določene zakonite dediče, ne glede na oporoko. Uveljavljanja nujnega deleža se začne s podajo dedne izjave, v kateri dediči zahtevajo zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali vračilo daril, kar ureja prvi odstavek 34. člena ZD. Pomembno je, da dediči v postopku uveljavljanja nujnega deleža pravočasno in izrecno izjavijo svojo zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali vračilo daril. V primeru, ko dediči niso pravočasno ali izrecno izjavili zahteve za uveljavljanje nujnega deleža, jim ta dedna pravica ne pripada.
Vir: VSL sklep II Cp 4488/2010
V skladu s sprejeto sodno prakso se pri določanju skupnega premoženja zakoncev običajno šteje, da so pomoči ali darila, ki jih prejmeta od sorodnikov in prijateljev, enakovreden prispevek, namenjen obema zakoncema v enakih deležih. Ta načelo velja, dokler zainteresirana stranka ne dokaže, da je bilo darilo ob času dajanja namenjeno le prejemniku darila in ne komurkoli drugemu. Če darilo ni bilo pridobljeno z delom v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR to predstavlja posebno premoženje vsake od pravdnih strank.
Vir: VSL Sodba II Cp 4590/2010
Po (ZDDD) je davčni zavezanec oseba, ki je bodisi fizična ali pravna in prejme premoženje prek dedovanja ali darovanja. V skladu s 6. členom ZDDD se davčna obveznost sproži ob pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Podatki o premoženju, ki so pomembni za odmero davka, se pridobijo iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Vir: Sodba I U 1057/2010
Da, posamezne enote skupnega premoženja lahko zakonca sporazumno razdelita že v času trajanja zakonske zveze, tudi če ne delita vsega premoženja, ki sta ga pridobila v tem času. S Skupnim premoženjem zakonca upravljata skupno, in z njim lahko skupaj in sporazumno razpolagata, kot določa 52. člen ZZZDR. Prepoved delitve poslovnega deleža in zahteva po skupnem uresničevanju pravic več imetnikov poslovnega deleža, določa ZGD-1. Poslovni delež se lahko deli le v določenih primerih in sicer pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Poleg tega družbena pogodba lahko izrecno prepove delitev poslovnega deleža.
V skladu z določbami 64. členom ZZZDR je mogoče zakonsko zvezo razvezati s sporazumom zakoncev, če so se dogovorili o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih med otroki in starši. Poleg tega morata zakonca predložiti izvršljiv notarski zapis, v katerem sta se sporazumela o delitvi skupnega premoženja. V primeru, da eden od zakoncev brez svoje krivde ni zaposlen, se določi preživnina za tega zakonca.
Vir: VSL Sodba IV Cp 3749/2009
Potrebno je vedeti, da je skupno premoženje po ZZZDR opredeljeno kot tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Z njim skupno in sporazumno upravljata. Delitev poslovnega deleža po ZGD-1, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju, ni dopustna. Družbena pogodba pa lahko delitev poslovnega deleža prepove.
Vir: VSL sodba in sklep I Cpg 778/2009
Samo razveza zakonske zveze ima lahko takšne posledice, da upravičuje poseg v samostojnost in celovitost poslovnega deleža zakonca. Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in delitvi je potrebno razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj temelji na celoviti presoji odnosov med zakoncema. Ločena obravnava posameznih delov skupnega premoženja ni mogoča, zato je pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in njegovi delitvi treba upoštevati vso premoženje, pridobljeno med zakonsko zvezo.
Vir: VSL Sodba in sklep I Cpg 778/2009
Določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) vsebujejo pravila glede skupnega premoženja zakoncev in njegove delitve. Skupno premoženje zajema vse premoženje, ki sta ga zakonca pridobila med trajanjem zakonske zveze, razen tistega, ki je izrecno izključeno s pogodbo ali z zakonom. Pri delitvi skupnega premoženja je pomembno upoštevati vse premoženje, pridobljeno med zakonsko zvezo, saj ima vsak zakonec enak delež na vseh predmetih skupnega premoženja.
Določba 4. odstavka 483. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) pa ureja delitev poslovnega deleža družbenika. Ta določba navaja, da je delitev poslovnega deleža dopustna le ob odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. To pomeni, da se poslovni delež družbenika ne sme deliti razen v primerih, ko gre za odsvojitev, delitev skupnega premoženja zakoncev ali dedovanje. Družbena pogodba pa lahko tudi prepove delitev poslovnega deleža.
Vir: VSL Sodba in sklep I Cpg 778/2009
Povezane teme: Družinska Podjetja, Poslovanje družinskega podjetja