7. oktobra, 2022

Aktualna vprašanja s področja družinskega podjetništva

družinsko podjetništvo

Ali sem pri delitvi skupnega premoženja zakoncev zavezan plačati davek na dobiček?

Ne, delitev skupnega premoženja zakoncev ne predstavlja odsvojitve kapitala, kot ga opredeljujeta 94. člen in 101. člen ZDoh-2, če zakonec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki ustreza pripadajočem deležu na skupnem premoženju. Ob razdelitvi skupne lastnine se po ZDoh-2 za čas pridobitve pripadajočega kapitala šteje čas, ko je kapital eden od zakoncev pridobil v skupno lastnino, zato razdelitev kapitala, v kolikor je bil pridobljen kot skupna lastnina, ne vpliva na čas pridobitve kapitala.

Vir: UPRS sodba I U 944/2013


Ali je zakonec izročitelja lahko upoštevan v izročilni pogodbi? 

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca, tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja.  

Zakonec izročitelja je lahko upoštevan na dva načina: 

  1. da prejme del izročenega premoženja ali pa,  
  1. da se strinja z izročitvijo, ne da bi prejel kakršno koli premoženje izročitelja v zameno.  

V obeh primerih je potrebno, da nastopa kot stranka pogodbe in da poda soglasje v smislu 552. člena OZ. Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena prav tako, ostane izročilna pogodba v veljavi, vendar se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darila. 

Vir:  VSL Sodba II Cp 1689/2019 


Ali predkupna pravica iz 481. člena ZGD-1 velja pri prenosih lastniških deležev znotraj družbe?

Družbeniki imajo v družbi z omejeno odgovornostjo predkupno upravičenje samo v razmerju do drugih oseb, ki niso družbeniki in če z družbeno pogodbo ni drugače določeno. Predkupna pravica pri prenosih lastniških deležev znotraj družbe ne velja, kar v praksi pomeni, da družbeniki ne morejo uveljavljati predkupnega upravičenja, če eden od družbenikov proda delež drugemu družbeniku.

Vir: VSM Sklep I Cpg 4/2021


Ali ne-terjana terjatev, iz naslova danega posojila povezani družbi z istim zakonitim zastopnikom, zastara? 

V takšnih primerih ni mogoče pričakovati, da bo upnik učinkovito uveljavljal svojo terjatev do tako povezane druge pravne osebe, zato se analogno uporablja 263. in 264. člen ZGD-1, ko obstoj odškodninske odgovornosti lahko ugotovi šele novi poslovodja, ki lahko šele takrat učinkovito uveljavi povračilo škode od prejšnjega poslovodstva, s čimer zastaranje šele začne teči. V takih primerih pride do uporabe instituta zadržanja zastaranja (360. člen OZ), ko upnik iz posebnih in opravičenih razlogov ne more zahtevati pravnega varstva oziroma mu je to oteženo.  

Vir: VSL Sodba I Cpg 235/2022 


Povezane teme: Družinska Podjetja, Poslovanje družinskega podjetja

Vprašajte nas

Kontakt