Zakon o lastniški zadrugi delavcev

Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo osnutek zakona o lastniški zadrugi delavcev, s katerim bi se sistemsko uredilo vključevanje delavcev v lastništvo podjetij, predvsem v luči vprašanja lastniških nasledstev in povečanja motivacije zaposlenih.[1]

Predlog zakona omogoča, da se lastnik podjetja prostovoljno odloči za prodajo deleža ali delnic podjetja zaposlenim preko posebne pravne osebe oziroma lastniške zadruge delavcev.

Glavni namen zakona je zagotoviti pravno podlago za urejanje lastništva zaposlenih ter ponuditi dodatno možnost za urejanje lastniškega nasledstva.

Lastniška zadruga

Zakon ureja shemo odkupa lastniškega deleža gospodarske družbe od fizičnih ali pravnih oseb preko namenske pravne osebe, tj. lastniške zadruge delavcev.

Namen lastniške zadruge je v imenu delavcev določene gospodarske družbe, ki so hkrati člani zadruge, pridobivati, upravljati in razpolagati s kapitalsko naložbo v tej družbi ter jim zagotavljati pravice, ki izhajajo iz članstva v zadrugi.

ESOP model

Z zakonom o lastniški zadrugi delavcev se v slovenski pravni red uvaja eden izmed globalno znanih modelov solastništva zaposlenih, ki je v ZDA uveljavljen kot ESOP model, kar je kratica za Employee Stock Ownership Model.

ESOP model je model uspešnega in dolgoročno vzdržnega lastništva, v katerem delavci na podlagi dogovora z lastnikom gospodarske družbe izvedejo celotni ali delni odkup lastniškega deleža, ki se odplačuje z razpoložljivim denarnim tokom te družbe.

Ugodna davčna obravnava

Osnutek zakona o lastniški zadrugi delavcev uvaja tudi posebno davčno obravnavo.

Odkup kapitalske naložbe v matični družbi, katere delni ali celotni lastnik bi postala lastniška zadruga, se financira iz prostega denarnega toka te družbe. Zaradi tega bo lahko lastniška zadruga naložbo pridobila po ceni, ki je pod tržno vrednostjo. Prodajalec delnic ali deležev bo ob prodaji lastniški zadrugi deležen nižje davčne obremenitve na kapitalski dobiček, kar omogoča zadrugi, da postane konkurenčna alternativa finančnim investitorjem ali drugim podjetjem, ki so pripravljena ponuditi višjo ceno.

Izplačila članom bodo za čas članstva obdavčena kot dividende, ob izstopu pa se bo davčna stopnja izenačila davčni stopnji za izplačilo kapitalskega dobička, torej bo padajoča glede na leto članstva v lastniški zadrugi.

Ker članstvo v lastniški zadrugi pomeni obliko nagrajevanja zaposlenih, primerljivo z opcijskim nagrajevanjem, delitvijo delnic ali deležev oziroma razdelitvijo dobička med delavce, so zanj predvidene podobne davčne ugodnosti. Vendar se te ugodnosti med seboj izključujejo, saj gre za različne sheme s podobnim učinkom in namenom. To v praksi pomeni, da če se podjetje odloči za uporabo sheme po tem zakonu, ne more hkrati uveljavljati davčnih olajšav, predvidenih za druge navedene oblike nagrajevanja.

Vračilo davčne olajšave

Predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev vključuje tudi določbo o vračilu davčne olajšave, ki sicer ne preprečuje, vendar odvrača kolektivno odločitev za prodajo kapitalske naložbe zadruge zunanjemu investitorju.

V primeru odsvojitve naložbe mora zadruga v letu prodaje povečati davčno osnovo za znesek olajšave, ki je v skladu z zakonom v zadnjih desetih davčnih obdobjih zniževal njeno davčno obveznost. Dokler ta davek ni poravnan, zadruga ne sme razporejati sredstev za izplačila svojim članom ali nekdanjim članom. [2]

Alternativni pristopi – sedanje stanje

Lastništvo zaposlenih je moč izpeljati tudi v že obstoječi korporacijski in davčni ureditvi, predvsem takrat, ko se dosedanji lastnik družbe odloči izstopiti iz družbe in odprodati svoj lastniški delež. Lastništvo zaposlenih je tako že v trenutni praksi, predvsem storitvenih podjetij, pogosta oblika motiviranja in nagrajevanja zaposlenih. Na tak način se interesi zaposlenih poenotijo z interesi preostalih lastnikov. Tak sistem pa je potrebno skrbno načrtovati in spremljati, predvsem pa dogovoriti jasna pravila, ki preprečujejo konflikte med lastniki in določajo jasne izstopne strategije v primeru prenehanja zaposlitve.