Lastniška zadruga: Lastništvo zaposlenih kot razvojna priložnost

1. Uveljavljanje ESOP modela – globalno znan ESOP model prestavlja model solastništva zaposlenih, kjer se celotni ali delni odkup lastniškega deleža odplačuje z razpoložljivim denarnim tokom gospodarske družbe.

2. Lastniška zadruga je zadruga, katere ustanovitelji in člani so delavci matične družbe ali delavci vključene družbe, pri čemer je na podlagi pridobljenega statusa lastniške zadruge vpisana v evidenco lastniških zadrug.

Ključne značilnosti:

– Organi lastniške zadruge so občni zbor, preglednika ali nadzorni odbor in predsednika ali upravni odbor;

– Pri firmi zadruge se doda oznako »lastniška zadruga delavcev« ali njeno okrajšavo »l. z. d.«;

– Taksativno našteti pogoji za članstvo v lastniški zadrugi:

• Član lastniške zadruge lahko postane delavec, ki je vplačal obvezni delež;
• Kot pogoj za članstvo se lahko določi določeno obdobje zaposlitve v matični družbi ali vključeni družbi pred včlanitvijo, ki pa ne sme biti daljše od 12 mesecev;

– Obvezni delež v lastniški zadrugi ne sme presegati 300 EUR in se vplača v denarju in poleg obveznega deleža lahko člani vplačajo tudi prostovoljne deleže;

– Lastniška zadruga se lahko financira tudi s prispevkom matične družbe, dolžniškimi viri ter javnimi sredstvi, pridobljenimi na podlagi ukrepov in posebnih spodbud, ki jih predvideva Zakon o lastniški zadrugi delavcev;

– Matična družba in lastniška zadruga lahko skleneta pogodbo o prispevku družbe;

– Lastniška zadruga vodi dva lastna računa:

• prehodni račun, na katerem se vodi dolg lastniške zadruge iz pridobitve kapitalske naložbe v matični družbi, in
• osebni kapitalski račun, na katerem se vodi valorizirana vrednost obveznega deleža aktivnih in nekdanjih članov;
• lastniška zadruga lahko določi še tretji, kolektivni kapitalski račun, ki je kolektivizirani del vrednosti kapitalske naložbe, ki zmanjšuje kapitalska upravičenja članov do lastniške zadruge;

3. Vključevanje zaposlenih: v lastništvo se lahko vključijo vsi zaposleni, ne glede na višino dohodkov.

4. Posebna davčna obravnava: Zakon določa številne posebne davčne spodbude za fizične in pravne osebe.

Med drugim se pri prodaji deležev ob sprostitvi pogojev ne ugotavlja primerljiva tržna cena, davčna osnova pa se zniža za 20 odstotkov. Davčna obveznost delavcev nastopi šele ob prejemu dohodka, obdavčitev pa se znižuje z daljšim trajanjem članstva vse do ničelne stopnje po 15 letih. Davčne olajšave so predvidene tudi pri financiranju zadruge s strani matične družbe. Varovalke in mehanizmi vračila prejetih davčnih ugodnosti so vključeni v zakon, če pride do prodaje deležev s strani zadruge.

5. Finančna podpora: poleg zakonsko predvidenih raznovrstnih ukrepov za razvoj delavskega lastništva, in sicer z informiranjem, izobraževanji in ozaveščanjem, je predvidena tudi zakonska podlaga za finančno podporo v obliki finančnih instrumentov in sofinanciranja odkupov deležev s kohezijskimi sredstvi.