V tem članku vam bomo predstavili katero dokumentacijo potrebujete pri davčno nevtralnem prenosu podjetja na prevzemnika, kakšne so davčne obveznosti, ali zakonca uživata pri prenosu davčne ugodnosti.
Pred dnevi je odvetnik in partner Odvetniške družbe Pirc, Igor Pirc, kot predavatelj sodeloval na že osmi konferenci o družinskem podjetništvu, na kateri je predaval na temo Čigavo je podjetje.
Pripadnost podjetniškega premoženja, ki je ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze (ali z njo izenačene skupnosti), je treba presojati z vidika pravil korporacijskega in družinskega prava.
Pojem upravljanja družb (ang. Corporate Governance) se nanaša in ureja odnose med deležniki korporativnega upravljanja, predvsem lastniki, upravljavci družb, zaposlenimi, upniki idr.
Nekateri evropski sistemi poznajo davek na neodplačni prenos poslovnih deležev, ki ga mora plačati bodisi prenosnik bodisi prejemnik ali pa celo oba.
Znanje o dedovanju, ki zajema tudi dedovanje poslovnega deleža je pomembno predvsem z vidika določanja sorodstveno povezanih oseb, ki jim zakon daje poseben status, kar lahko prispeva k opredelitvi najožjega kroga sorodstvenih povezav, ki določajo pomen pojma »družinsko podjetje«.
S pravnega vidika se pojavi vprašanje, kakšna je pravna narava družinske ustave oz. odnosa med družinsko ustavo in družbeno pogodbo. Ponujata se dva odgovora, ki dajeta razlago pojma družinske ustave v okviru poznanih pravnih institutov.
Glede problematike skupnega premoženja zakoncev, smo že pisali v preteklosti. Tukaj bomo obravnavali skupno premoženje zakoncev in delitev poslovnega deleža v primeru dedovanja.
Dedovanje poslovnega deleža ima lahko obliko oporočnega razpolaganja ali dedovanja na podlagi zakona.[1] Verjetno gre za najbolj pogost, gotovo pa najbolj naraven način prenosa poslovnega deleža na potomce ali druge družinske člane, ki jih določa zakon.
Neodplačen prenos poslovnega deleža je, vsaj kar zadeva države kontinentalne Evrope, eden od najpogostejših načinov prenosa poslovnega deleža v družinskih podjetjih.