Pred kratkim smo se v odvetniški pisarni srečali s primerom, ko je oče svojemu sinu podaril stanovanje z darilno pogodbo, vendar se je čez eno leto odločil, da bi želel stanovanje nazaj.
Takšna situacija odpira številna vprašanja: Ali je pravno mogoče zahtevati vračilo darila? Pod kakšnimi pogoji lahko darovalec prekliče darilno pogodbo? Kakšne so posledice za prejemnika darila?
V prispevku bomo podrobno raziskali pravni okvir darilnih pogodb, obravnavali pogoje za morebitno razveljavitev in pojasnili, kaj pravi zakon v primerih, kot je ta. Namen članka je ponuditi odgovore ter praktične napotke za vse tiste, ko se znajdete v podobnem položaju.
Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) določa, da gre za obliko pogodbe, ko se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenec) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na kakšen drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, pri čemer se mora obdarjenec s takšno obdaritvijo strinjati.[1]
Če darovalec podarjene stvari ali pravice ne prenese na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. V vsakem primeru je pa smiselno sklepati darilno pogodbo v pisni obliki, saj v nasprotnem primeru, obdarjenec ne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve. [2]
Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna samo, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. [3]
OZ določa tri primere, ko je mogoče preklicati darilno pogodbo:
Preklic zaradi stiske
Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi pogodbe pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Na enak način preklic ni mogoče, če bi s tem obdarjenec prišel v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.
Obstaja pa v tem primeru izjema, da lahko obdarjenec darilo zadrži, če zagotovi darovalcu preživljanje.[4]
Preklic zaradi hude nehvaležnosti
Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se obdarjenec obnaša proti njemu ali njegovim bližnjim tako, da bi bilo nepravično, da obdarjenec obdarjeno obdrži. Pravico do preklica imajo tudi darovalčevi dediči, preklic pa lahko velja tudi proti obdarjenčevim dedičem. Preklic ni mogoč, če je darovalec obdarjencu njegovo obnašanje odpustil.[5]
Preklic zaradi pozneje najdenih otrok [6]
Darovalec lahko (v predhodno navedenih primerih) z izjavo o preklicu zahteva vrnitev darila ali plačilo njegove vrednosti. Če darilna pogodba še ni bila izpolnjena, darovalčeva obveznost preneha.[7]
Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic.[8]
Odpoved preklicu je nična.[9]
Zakon o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD) določa, da mora davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.[10]
Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe za primer smrti, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe in vložiti tudi napoved za odmero davka v 15 dneh od smrti preživljanca oz. darovalca.[11]
Finančna uprava Republike Slovenije je pripravila dokument »Obdavčitev z davkom na dediščine in darila«, kjer so navedene davčne stopnje glede na dedne redove:
|
Od vrednosti € |
Znaša davek: |
|
nad |
do |
€ |
|
% |
|
€ |
|
|
10.000 |
|
|
5 |
|
|
|
10.000 |
50.000 |
500 |
+ |
6 |
nad |
10.000 |
|
50.000 |
100.000 |
2.900 |
+ |
7 |
nad |
50.000 |
|
100.000 |
200.000 |
6.400 |
+ |
8 |
nad |
100.000 |
|
200.000 |
300.000 |
14.400 |
+ |
10 |
nad |
200.000 |
|
300.000 |
400.000 |
24.400 |
+ |
12 |
nad |
300.000 |
|
400.000 |
|
36.400 |
+ |
14 |
nad |
400.000 |
|
Od vrednosti € |
Znaša davek: |
|
nad |
do |
€ |
|
% |
|
€ |
|
|
10.000 |
|
|
8 |
|
|
|
10.000 |
50.000 |
800 |
+ |
9 |
nad |
10.000 |
|
50.000 |
100.000 |
4.400 |
+ |
10 |
nad |
50.000 |
|
100.000 |
200.000 |
9.400 |
+ |
11 |
nad |
100.000 |
|
200.000 |
300.000 |
20.400 |
+ |
13 |
nad |
200.000 |
|
300.000 |
400.000 |
33.400 |
+ |
15 |
nad |
300.000 |
|
400.000 |
|
48.400 |
+ |
17 |
nad |
400.000 |
|
Od vrednosti € |
Znaša davek: |
|
nad |
do |
€ |
|
% |
|
€ |
|
|
10.000 |
|
|
12 |
|
|
|
10.000 |
50.000 |
1.200 |
+ |
16 |
nad |
10.000 |
|
50.000 |
100.000 |
7.600 |
+ |
20 |
nad |
50.000 |
|
100.000 |
200.000 |
17.600 |
+ |
25 |
nad |
100.000 |
|
200.000 |
300.000 |
42.600 |
+ |
30 |
nad |
200.000 |
|
300.000 |
400.000 |
72.600 |
+ |
35 |
nad |
300.000 |
|
400.000 |
|
107.600 |
+ |
39 |
nad |
400.000 |
Podrobnejša pojasnila o uvrstitvi v dedne rede so zapisana v brošuri Davek na dediščine in darila – dedni redi in davčne oprostitve.
Obdavčitev daril med fizičnimi osebami je odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem ter od vrednosti darila. Prvi dedni red je oproščen davka na darila ter zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. ZDDD taksativno našteva še druge primere davčne oprostitve.[12]
Obdarjenec, ki prejme nepremičnino, mora ob davku na darilo upoštevati tudi morebiten dobiček iz kapitala ob odsvojitvi. Osnovna stopnja dohodnine je 25 %, a se znižuje glede na dolžino lastništva nepremičnine (po 5 (20%) in 10 (15%) letih). Davčna osnova je razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in ob pridobitvi.[13]
Dohodnine ni treba plačati, če gre za stanovanje ali hišo, kjer je imel zavezanec stalno prebivališče in dejansko bivali vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Obstaja tudi možnost odloga ali vštevanja dobička iz kapitala v letno davčno osnovo.
[1] 533. člen, OZ.
[2] 538. člen, OZ.
[3] Prav tam.
[4] 539. člen, OZ.
[5] 540. člen, OZ.
[6] 541. člen, OZ.
[7] 542. člen, OZ.
[8] 543. člen, OZ.
[9] 544. člen, OZ.
[10] 13. člen, ZDDD.
[11] Finančna uprava RS, Davek na dediščine in darila (DDD), e-vir.
[11] 9. člen, ZDDD.
[13] 132. člen, ZDoh-2.
Povezane teme: Družinska Podjetja