Z Zakonom o zaščiti prijaviteljev oz. t. i. žvižgačev se v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitev prava EU. Predlog zakona predvideva zaščito posameznikov, ki razkrijejo kršitve predpisov v svojem delovnem okolju.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna. Za razliko od redne odpovedi delovnega razmerja v primeru izredne odpovedi delavec in delodajalec odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka.
Sprejeta novela ZPIZ-2J poleg ponovne pravice do invalidnine tudi za telesne okvare so posledica poškodbe zunaj dela in bolezni, omogoča, da se pri prizvananju pravice do invalidnine uporabljajo novi predpisi o vrstah in stopnjah telesnih okvar.
Delovno razmerje je definirano v 4. členu ZDR-1, ki pravi, da gre za razmerje med delavcem in delodajalcem. Delavec se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in nadzoru. Za prikrito delovno razmerje gre namreč v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzen prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov.
Spremembe zakona o delovnih razmerjih uvajajo pojem Ekonomsko odvisne osebe, ter ji priznava omejeno delovnopravno varstvo.
Boljši poslovni model in njegove spremembe ter drugi poslovni pristopi, ki imajo za cilj izboljšanje ali ohranjanje konkurenčnega položaja, imajo nujno vpliv tudi na obseg pravic in obveznosti podjetja.
V fazi odločanja o tem, ali začeti prevzem in z njim povezane aktivnosti, postane ključno vprašanje kvalitete oz. točnosti podatkov na podlagi katerih sprejemamo svojo odločitev.