Delodajalci, bodite pripravljeni: Pravica do odklopa postaja obvezna!

Do 16. novembra 2024 morate delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo zaposlenim zagotavljali uveljavitev pravice do odklopa. Delodajalcem, ki ne zagotavljajo pravice do odklopa, svojim zaposlenim lahko preti globa.

Novela ZDR-1, ki je stopila v veljavo novembra 2023, prinaša pomembno spremembo z uvedbo 142a. člena, ki določa pravico do odklopa za delavce.

Pravica do odklopa pravzaprav pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu.

Pomembno se je zavedati, da pravica do odklopa ni zgolj dodatna zakonodajna novost, temveč pomembna možnost za vzpostavitev boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.

ZDR-1 podrobneje delodajalčevih ukrepov ne opredeljuje, temveč je izvajanje tega ukrepa prepuščeno izključno dogovoru med socialnimi partnerji.

Kakšne ukrepe mora torej sprejeti delodajalec?

1. Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe, ki se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in neposredno veljajo za delodajalca.  
2. Delodajalec uresničevanje pravice do odklopa uredi v internih aktih skladno z zakonodajo.
3. Delodajalec mora o sprejetih ukrepih pisno na ustrezen način obvestiti delavce.

Kaj sploh so ustrezni ukrepi, s katerimi delodajalec zagotavlja pravico do odklopa?

V praksi se lahko srečamo z različnimi pristopi, ki delodajalcem omogočajo, da zaposlenim zagotavljajo pravico do odklopa. Mehki pristopi vključujejo politike ozaveščanja, treninge in upravljanje komunikacije izven delovnih ur. Po drugi strani pa poznamo tudi trde pristope, kot je na primer prekinitev delovne komunikacije, dostopov po določenem časovnem obdobju.

Ali obstajajo posledice za delodajalce, ki ne zagotavljajo pravice do odklopa?

Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec, če ne zagotavlja pravice do odklopa.