4. februarja, 2025

Konkurenčna klavzula pod drobnogledom: Kaj prinaša sodba VIII Ips 25/2024?

Konkurečna klavzula

Nedavna sodba Vrhovnega sodišča RS VII Ips 25/2024 predstavlja pomembnejšo odločitev, saj prinaša pomembna pojasnila o uporabi in veljavnosti konkurenčne klavzule v delovnih razmerjih ter delavcem in delodajalcem postavlja jasen okvir za uporabo konkurenčne klavzule. [1]

Pravna podlaga

S prva je potrebno razčistiti večno dilemo, da konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula nista sopomenki. Zakon o delovnih razmerjih tako pri konkurenčni prepovedi – zakonski prepovedi konkurenčne dejavnosti (39. člen) kot pri konkurenčni klavzuli – pogodbeni prepovedi konkurenčne dejavnosti (40. člen) varuje interese delodajalca, da delavci ne bi izvajali nelojalne konkurence, ko bi v nasprotju z interesi delodajalca opravljali konkurenčno dejavnosti.

ZDR-1 v 39. členu ureja konkurenčno prepoved, ki predstavlja zakonsko prepoved konkurenčne dejavnosti. V primeru konkurenčne prepovedi delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in lahko pomenijo, ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. [2]

Konkurenčna klavzula je urejena v 40. členu ZDR-1 in predstavlja pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Delavec in delodajalec lahko konkurenčno klavzulo uredita v pogodbo o zaposlitvi, če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in zveze. [3] Glavne značilnosti konkurenčne klavzule so:

  • trajanje: lahko velja za obdobje največ dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi s strani delodajalca, iz razloga, če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
  • pisni dogovor v nasprotnem primeru se šteje, da konkurenčna klavzula ni dogovorjena,
  • konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.

Konkurenčna klavzula le za ključne kadre?

Sodišče je v sodbi pojasnilo, da konkurenčna klavzula ni pridržana le za ključne kadre delodajalca, ki sodelujejo v poslovodnem ali v razvojnem delu podjetja. Prav tako ni nujno, da gre za znanje, ki predstavlja izum delodajalca oziroma znanje, ki ga ni mogoče pridobiti drugje, ampak je treba presojati celokupno znanje, ki ga je delavec v letih dela pridobil pri nekdanjem delodajalcu. Potrebno je presojati znanja in ne delovno mesto samo po sebi torej, da gre za specifična znanja, ki dajejo delodajalcu neko specifično konkurenčno prednost. 

Specifična znanja se štejejo kot posebna ali specifična, če imajo dodano vrednost, ki je drugi konkurenti nimajo, ker so plod lastnih raziskav in svojstvena le temu podjetju ter tako dajejo podjetju neko specifično konkurenčno prednost.

Prav tako v zakonu in v sodni praksi ni podlage za stališče, da bi lahko bilo določeno delovno mesto samo po sebi izvzeto iz dogovora o konkurenčni klavzuli.


[1] VSRS Sodba VIII Ips 25/2024, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 26. 11. 2024, ECLI:SI:VSRS:2024:VIII.IPS.25.2024

[2] ZDR-1, 39. člen

[3] Prav tam, 40. člen

Imate vprašanja glede konkurenčne klavzule?

Ne glede na to, ali ste delavec ali delodajalec, smo tu, da vam pomagamo z odgovori in rešitvami. 

Kontaktirajte nas za strokovno pravno pomoč!

Kako vam je všeč vsebina?

Povezane teme: Delovno pravo

Vprašajte nas

Kontakt

  • Imate vprašanja za katere menite da vam lahko pomagamo? Vprašati ni greh!
  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.