December je mesec, ko začnemo tako zaposleni kot delodajalci razmišljati o posebnih izplačilih, ki lahko predstavljajo orodje za motivacijo in večje zadovoljstvo zaposlenih. V današnjem prispevku bomo razjasnili dileme in pravice zaposlenih.
V praksi se velikokrat pojavlja dilema ravno glede poimenovanja plačila za poslovno uspešnost, saj se pogovorno uporablja več sopomenk kot npr. božičnica, 13. plača, izplačilo za poslovno uspešnost, izplačilo za delovno uspešnost, nagrada ipd., da na koncu sploh točno ne vemo, za katero izplačilo sploh gre.
Da bi dilemo zdaj in za zmeraj rešili, si poglejmo zakonodajo, ki ureja to področje.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 126. določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. [1] Prav tako Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) uporabljata termin »plačilo za poslovno uspešnost«.
Plačilo za poslovno uspešnost pripada vsem zaposlenim skladno s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali internim aktom delodajalca.
Plačilo za poslovno uspešnost se praviloma izplača ob koncu leta, so pa prakse delodajalcev različne.
Davčno obravnavo izplačila poslovne uspešnosti ureja 44. člen ZDoh-2. Natančneje je v 12. točki 44. člena ZDoh-2 navedeno, da se v davčno obnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.[2]
Trenutno znaša povprečna mesečna plača zaposlenih v Sloveniji v letu 2024 znaša 2.343,07 EUR bruto.[3] Uradni podatek o povprečni plači je podatek, ki je objavljen v Uradnem listu RS.[4]
Pred kratkim smo predstavili prelomno sodbo, s katero je Vrhovno sodišče v delovnem sporu odločilo, da znižanje plačila za poslovno uspešnost zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni predstavlja diskriminacijo. Več si lahko preberete s klikom na: https://od-p.eu/zmanjsanje-placila-za-poslovno-uspesnost/
Delodajalci morate pri določanju kriterijev za izplačilo poslovne uspešnosti delovati skladno z načelom enake obravnave in preprečiti diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin zaposlenih.
Delodajalci ste skladno z določili ZDR-1 in Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) odškodninsko odgovorni za morebitna izplačila oziroma ne izplačila poslovne uspešnosti na podlagi neenake obravnave ali diskriminacije.
Da. Izplačilo za poslovno uspešnost, ki bo še vedno deležno ugodnejše davčne obravnave, se lahko izplača največ dvakrat v koledarskem letu, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.[5]
Izplačilo za poslovno uspešnost se lahko sorazmerno zmanjša v primeru kasnejše zaposlitve v tekočem letu.
[1] ZDR-1, 126. člen
[2] ZDoh-2, 44. člen.
[3] Plače. Statistični urad Republike Slovenije. URL: https://www.stat.si/statweb/Field/Index/15/74
[4] Pojasnilo FURS-a: DOHODNINA, Plačilo za poslovno uspešnost za izplačila od 1. 1. 2023 dalje.
[5] ZDoh-2, 44. člen.
Povezane teme: Delovno pravo