Pravice po ZJSRS ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic v primeru insolventnosti delodajalca, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev.
Iz sodbe VDSS Sodba Pdp 3/2022 izhaja, da je delavec izgubil pravico do priznanja pravic po ZJSRS, ker ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve. V navedenem primeru je bil izdan sklep o preizkusu terjatev, sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev, v katerem sta bili prerekani delavčevi terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, delavec pa napoten na pravdo. Ker delavec ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.
Razlikovati je treba med pojmom izravnave ur znotraj referenčnega obdobja in kompenzacijo nadur iz prejšnjega referenčnega obdobja s prostimi urami/dnevi v tekočem referenčnem obdobju. Viški ur, ki so v preteklem referenčnem obdobju presegli polni delovni čas (in so bili preneseni v naslednje referenčno obdobje z namenom kompenzacije s prostimi urami, predstavljajo nadure, ki se vštejejo v delovni čas referenčnega obdobja, v katerem so kompenzirane. Po drugi strani pa pri sprotnih viških ur ne gre za prave viške ur, pač pa za ure, ki se izravnavajo v okviru instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa.
Vir: VSRS Sklep VIII Ips 159/2018
Sodišče po ZDR-1 višino denarnega povračila določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
Vir: VDSS Sodba Pdp 173/2021
V kolikor delodajalec vroča odpoved pogodbe o zaposlitvi na naslov stalnega bivališča, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi, čeprav delavec na tem naslovu dejansko ne živi, ravna zakonito, saj delavec drugega naslova ali kakršnekoli spremembe naslova ni sporočil. V pogodbi o zaposlitvi je naveden naslov stalnega bivališča, kot obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, kar narekuje 31. člen ZDR-1, zato je delodajalec delavcu dolžan na ta naslov pošiljati vsa pisna obvestila.
Ali lahko delodajalec zadrži izplačilo neto plače v primeru neupravičene odsotnosti z dela?
Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pač pa predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Nadomestilo plače delavcu pripada le, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev.
Vir: VSRS Sodba VIII Ips 206/2018
Povezane teme: Delovno pravo