Naša odvetniška pisarna vam ponuja pripravo pravilnika o pripravljenosti na domu. S strokovno ekipo pravnikov vam pomagamo oblikovati pravilnik, ki ustreza vašim potrebam in zakonodajnim zahtevam. Zagotavljamo vam temeljito analizo, prilagojen pravilnik ter pravno podporo v primeru sporov. Bodite pripravljeni na nepredvidene situacije in zaupajte nam, da poskrbimo za vašo varnost in uspeh.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec, ki svoje odsotnosti ne sporoči pravočasno delodajalcu, s tem krši svojo dolžnost prihoda na delo in obveščanje delodajalca. Brez utemeljenega razloga, ki bi delavcu preprečeval obveščanje delodajalca o odsotnosti ali podaljšanju bolniškega staleža ter subjektivno prepričanje delavca, da ni sposoben za delo še ne pomeni upravičenega izostanka z dela. Prav tako to ne predstavlja pogoja za izredno odpoved delovnega razmerja.
Nadomestilo plače delavcu pripada le, če je delavec odsoten z dela zaradi razlogov, ki so zakonsko določeni ali dogovorjeni. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. Plačilo za delo je protidajatev za opravljeno delo, zato delavec ni upravičen do plače v primeru neupravičene odsotnosti z dela. Delodajalec dolžan izplačati plačo le za opravljeno delo ali v primerih, ko je delavec upravičen do nadomestila plače na podlagi zakona ali sporazuma socialnih partnerjev.
Vir: VSRS Sodba VIII Ips 206/2018
Da, prisotnost delavca na delu lahko vpliva na plačilo za poslovno uspešnost delavca. Plačilo za poslovno uspešnost je oblika dodatnega nagrajevanja, ki se izplačuje delavcem glede na dosežene cilje ali rezultate podjetja. Plačilo za poslovno uspešnost je del celotne plače, opredeljene v 44. členu ZDR-1. Plača je osnovno nadomestilo za opravljeno delo in se izplačuje za čas, ko je delavec dejansko prisoten na delovnem mestu. Delavec, ki preseže pričakovane rezultate, lahko postane upravičen do dodatnega plačila imenovanega delovna uspešnost.
Vir: VDSS Sodba X Pdp 781/2022
Nadomestilo plače delavcu pripada le v primeru, ko je delavec odsoten z dela zaradi razlogov, ki so zakonsko določeni ali dogovorjeni na podlagi sporazuma. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti izplačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela, razen če je to izrecno določeno v delovnopravni ureditvi. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo.
Vir: VSRS Sodba VIII Ips 206/2018
Po določbah ZSPJS in KPJS javnim uslužbencem pripadajo dodatki za delo v različnih neugodnih pogojih, kot so izmensko delo, delo ponoči, delo v nedeljo, delo preko polnega delovnega časa in stalna pripravljenost. Višina dodatkov je določena v teh zakonih. Dodatek za stalno pripravljenost, kot je določen v 46. členu KPJS, znaša 20% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Stalna pripravljenost se ne šteje v delovni čas. Dodatki po KPJS se obračunavajo le za čas, ko javni uslužbenec dela v nedeljo ali na dneve, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in se med seboj izključujejo. Dodatek za delo preko polnega delovnega časa znaša 30% urne postavke osnovne plače in se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa.
Pravice po ZJSRS ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic v primeru insolventnosti delodajalca, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev.
Iz sodbe VDSS Sodba Pdp 3/2022 izhaja, da je delavec izgubil pravico do priznanja pravic po ZJSRS, ker ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve. V navedenem primeru je bil izdan sklep o preizkusu terjatev, sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev, v katerem sta bili prerekani delavčevi terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, delavec pa napoten na pravdo. Ker delavec ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.
Razlikovati je treba med pojmom izravnave ur znotraj referenčnega obdobja in kompenzacijo nadur iz prejšnjega referenčnega obdobja s prostimi urami/dnevi v tekočem referenčnem obdobju. Viški ur, ki so v preteklem referenčnem obdobju presegli polni delovni čas (in so bili preneseni v naslednje referenčno obdobje z namenom kompenzacije s prostimi urami, predstavljajo nadure, ki se vštejejo v delovni čas referenčnega obdobja, v katerem so kompenzirane. Po drugi strani pa pri sprotnih viških ur ne gre za prave viške ur, pač pa za ure, ki se izravnavajo v okviru instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa.
Vir: VSRS Sklep VIII Ips 159/2018
Sodišče po ZDR-1 višino denarnega povračila določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
V kolikor delodajalec vroča odpoved pogodbe o zaposlitvi na naslov stalnega bivališča, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi, čeprav delavec na tem naslovu dejansko ne živi, ravna zakonito, saj delavec drugega naslova ali kakršnekoli spremembe naslova ni sporočil. V pogodbi o zaposlitvi je naveden naslov stalnega bivališča, kot obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, kar narekuje 31. člen ZDR-1, zato je delodajalec delavcu dolžan na ta naslov pošiljati vsa pisna obvestila.
Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pač pa predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Nadomestilo plače delavcu pripada le, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev.
Vir: VSRS Sodba VIII Ips 206/2018
Povezane teme: Delovno pravo