12. januarja, 2023

Ali ste že pripravljeni na novi Zakon o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) ?

Zakon o zaščiti prijaviteljev

Vlada Republike Slovenije je dne 19. 10. 2022, sprejela predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev oz. t. i. žvižgačev, s katerim se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitev prava EU. [1] Predlog zakona predvideva zaščito posameznikov, ki razkrijejo kršitve predpisov v svojem delovnem okolju. [2]

Zakaj je Zakon o zaščiti prijaviteljev pomemben in kaj bo njegov doprinos?

Nepravilna ravnanja v delnovnem okolju se lahko kažejo kot na primer korupcija, goljufije, strokovne napake in malomarnost, zato prijavitelji, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o teh ravnanjih, pomembno prispevajo k preprečevanju škode in odkrivanju groženj, ki bi sicer lahko ostale neodkrite.

Zakon o zaščiti prijaviteljev s svojimi določbami pomembno prispeva k:

  • zaščiti državnega proračuna,
  • zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in podjetjem omogoča poslovanje v poštenem konkurenčnem okolju,
  • preprečevanju in odkrivanju različnih vrst kršitev, ki z ustvarjanjem poslovne negotovosti zavirajo gospodarsko rast, upočasnjujejo postopke in povzročajo dodatne stroške,
  • povečanju splošne ravni varstva delavcev v skladu s cilji evropskega stebra socialnih pravic. [3]

Uporaba zakona

Zakon o zaščiti žvižgačev se bo uporabljal za zaščito vseh oseb, ki razkrijejo kršitve predpisov v Republiki Sloveniji v svojem delovnem okolju tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zakon o zaščiti žvižgačev se bo uporabljal tudi za anonimne prijave, prav tako  določa širok nabor zaščitnih ukrepov. [4]

Cilji Zakona o zaščiti prijaviteljev oz. t. i. žvižgačev

Cilj sprejema zakona o zaščiti žvižgačev je preprečiti povračilne ukrepe proti prijaviteljem, zlasti s strani delodajalcev. V kolikor pa do njih pride, zakon prijaviteljem zagotavlja ustrezno in celovito podporo, pomoč ter učinkovito sodno varstvo.

Prijavitelji oz. žvižgači, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo morali biti deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, v primeru povračilnih ukrepov pa jim bo med drugim nudeno svetovanje, informacije ter druga podpora pri uveljavljanju zaščitnih ukrepov. Žvižgačem bo zagotovljena tudi pravica do sodnega varstva, začasne odredbe, brezplačne pravne pomoči, nadomestila za brezposelnost in pravica do psihološke podpore. [5]

Za koga bo vzpostavitev notranjih prijavnih poti potrebna?

Zakon nalaga obveznost vzpostavitve notranjega postopka prijave in sprejem ukrepov za zaščito žvižgačev naslednjim zavezancem:

  • subjektom v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi
  • subjektom z 10 in več zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, področjih zbiranja in odvoz odpadkov ter ravnanja z njimi in pridobivanje sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki in organizacije na področju visokega šolstva,
  • ministrstvom, vključno z organi v sestavi ministrstva, vladne službe, javne agencije, urad predsednika republike, sodišča, Državno odvetništvo, Državno tožilstvo, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije ter samoupravne lokalne skupnosti. [6]

Kaj bo potrebno narediti?

Zgoraj navedeni zavezanci bodo morali imenovati enega ali več zaupnikov. Občine, ki so ustanovile skupno občinsko upravo pa bodo lahko vzpostavile skupne notranje poti za prijavo, ki jih bo upravljala skupna občinska uprava. Skupne notranje poti prijave bodo lahko vzpostavili tudi javni zavodi, ki imajo skupnega ustanovitelja.

Vsi zavezanci bodo notranjo pot prijave morali opredeliti v internem oziroma notranjem aktu, ki ga bodo sprejeli. Zakon tudi natančno določa katere elemente mora notranji akt vsebovati in sicer:

  • določitev zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav;
  • elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
  • postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
  • ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
  • postopek obveščanja notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve,
  • način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
  • način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju.

Zavezanci morajo v internih aktih predvideti tudi informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in kadar bi bilo to potrebno institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

Poročanje komisiji za preprečevanje korupcije

Zavezanci bodo morali do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto komisiji za preprečevanje korupcije poročati o številu prejetih prijav, v poročilu pa navesti tudi podatek o imenovanem zaupniku.

[1] Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L št. 305 z dne 26. 11. 2019) 

[2] Ministrstvo za pravosodje ( 19. 10. 2022). Vlada je sprejela Zakon o zaščiti prijaviteljev. Vlada je sprejela Zakon o zaščiti prijaviteljev | GOV.SI

[3] Prav tam.

[4] Prav tam.

[5] Besedilo Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev, EPA 0369 – IX, URL: Besedilo Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev

[6] Prav tam.

Potrebujete pomoč pri pripravi in sprejetju internega akta ali prilagoditvi vaših procesov v podjetju novemu zakonu o zaščiti žvižgačev?

Z veseljem vam pri tem z našimi znanji in izkušnjami pomagamo.

Kontaktirajte nas in si rezervirajte brezplačen 10 minutni uvodni razgovor preko videokonference, v katerem bomo razjasnili vsa morebitna vprašanja, ki se vam porajajo v zvezi z zakonom o zaščiti žvižgačev.

Povezane teme: Delovno pravo

Vprašajte nas

Kontakt