Izredna odpoved delovnega razmerja in glavne posebnosti v praksi

13. avgusta, 2021

Izredna odpoved delovnega razmerja in glavne posebnosti v praksi

Izredna odpoved je podrobneje urejena v samem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je značilno, da pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka. Torej pomeni izredna odpoved tako za delavca kot za delodajalca takojšnje prenehanje delovnega razmerja.

V nadaljevanju tega prispevka se bomo posvetili tako teoretičnim aspektom izredne odpovedi kot samim primerom iz sodne prakse.


Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna. Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je značilno, da pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom. Za razliko od redne odpovedi delovnega razmerja, v primeru izredne odpovedi delavec in delodajalec odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka.

Značilnosti izredne odpovedi:

  • izredna pogodba o zaposlitvi mora biti izražena v pisni obliki,
  • delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
  • ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o njegovih pravicah,
  • izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča:

  • praviloma osebno v prostorih delodajalca,
  • s priporočeno pošiljko s povratnico,
  • z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Kdaj lahko podate izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka – ali delavec ali delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šetih mesecih od nastanka razloga.

V primeru, da gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru krivdnega razloga na strani delodajalca ali delavca, lahko stranka odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved.

Delodajalec lahko poda izredno odpoved delavcu v zakonsko določenih primerih:

  • če delavec krši obveznosti iz delovnega razmerja in ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja,
  • če delavec naklepno ali iz hude malomarnosti huje krši obveznosti iz delovnega razmerja,
  • če delavec v postopku izbire predloži lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
  • če delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o tem ne obvesti delodajalca,
  • če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
  • če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
  • če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
  • če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Delavec lahko poda izredno odpoved delodajalcu z zakonsko določenih primerih:

  • če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu v tem primeru delodajalec ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • če mu ni bilo omogočeno, da opravlja delo zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni izplačal zakonsko določenih nadomestil,
  • če mu delodajalec vsaj 2 meseca ni izplačal plače ali če mu je izplačeval nižjo plačo,
  • če mu delodajalec vsaj dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače,
  • če delodajalec tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev v celoti ni izplačal prispevkov,
  • če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu četudi je delavec od delodajalca zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
  • mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,
  • mu delodajalec ni zagotavljal varstva pred spolnim in drugmi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu.

Naša storitev:

Izhajajoč iz potreb podjetij in zaposlenih izvajamo naslednje storitve, ki se nanašajo na prenehanje delovnega razmerja:

  1. pravno svetovanje ob začetku postopka odpovedi delovnega razmerja,
  2. priprava odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  3. izračun odpravnine in odpovednega roka,
  4. priprava obvestil zaposlenim pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  5. pravno ustrezna izvedba postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi (vročanje, zagovor).
  6. komuniciranje s pogodbenima strankama,
  7. zastopanje v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  8. uveljavljanje drugih pravic iz samega delovnega razmerja.

V proces prenehanja delovnega razmerja vključujemo izkušene strokovnjake.

V samem procesu prehehanja delovnega razmerja se znajdejo tako delavci kot delodajalci zato v primeru vprašanj na področju odpoved in delovnega prava kontaktirajte nas in svetovali vam bomo ter poskrbeli za uveljavljanje in zavarovanje vaših pravic ter za zakonito izvedbo delovnopravnih procesov kot so odpoved, zagovor, odpravnina, odpovedni rok itd.


Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi in sodna praksa:

Ali je izredna odpoved nezakonita v primeru, da delavcu ni omogočena pravica do zagovora?

Pravica do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga, izredne odpovedi) je realizacija pravice do obrambe, s čimer se delavcu zagotavlja možnost sodelovanja in lahko tudi vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Toženec ni dokazal, da bi se tožnica seznanila s pisno obdolžitvijo in vabilom na zagovor pred datumom zagovora 28. 11. 2019, zato ni dokazala, da ji je bil omogočen zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in je tako zaradi kršitve pogoja iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 izredna odpoved z dne 28. 11. 2019 nezakonita.

Vir: VDSS Sodba Pdp 84/2021

Ker je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi še pred vročitvijo vabila na zagovor, ki je vsebovalo tudi opis očitanih kršitev, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita.

Vir: VDSS sodba Pdp 213/2016

Tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga.

Vir: VDSS sodba Pdp 364/2015

Če delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dana možnost zagovora, ki jo mora delodajalec omogočiti, izredna odpoved ni izvedena v skladu z veljavnimi predpisi in je nezakonita.

Vir: Sodba in sklep VIII Ips 84/2007

Kaj je pogoj za zakonito izredno odpoved?

Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prvi odstavek 109. člena ZDR-1 določa pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Vir: VDSS Sodba Pdp 160/2021

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, saj odpovedni razlog (zloraba bolniškega staleža) ni utemeljen.

Vir: VDSS Sodba Pdp 331/2018

Ali je višja sila (epidemija covid-19) razlog za izostanek z dela?

V interventni zakonodaji je opredeljena pravica delodajalca, da lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, ki so odsotni z dela zaradi višje sile oziroma zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, to pa ne pomeni, da lahko delavec samovoljno brez soglasja delodajalca izostane z dela v času zaprtja šol, ne da bi izkazal objektivne razloge za nezmožnost opravljanja dela.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožnik storil kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilna pa je tudi njegova ugotovitev, da kršitve iz 4. alineje istega odstavka istega člena ni storil, saj je toženo stranko obvestil o razlogu svoje odsotnosti.

Vir: VDSS Sodba Pdp 126/2021

Ali je opravljanje dela v času bolniške upravičen razlog za izredno odpoved?

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je 29. 1. 2020, 30. 1. 2020 in 3. 2. 2020 tožnik kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je pravilno zaključilo tudi, da razlog za izredno odpoved ni bila tožnikova invalidnost in pogosti bolniški staleži oziroma zavrnitev opravljanja dela v času odsotnosti zaradi bolezni.

Vir: VDSS Sodba Pdp 150/2021

Ali velja samovoljen izostanek z dela hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja?

Ker je tožnik delovno mesto samovoljno zapustil in ker se naslednjega dne na delo ni vrnil, je s svojim ravnanjem (naklepno huje) kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar ustreza razlogu za podajo odpovedi, določenem v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Vir: VDSS Sodba Pdp 151/2021

Ali je veljavna izredna odpoved iz razloga izgube zaupanja?

Izredna odpoved iz razloga izgube zaupanja je zakonita.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik z izvajanjem vaj v fitnesu, pri katerih je dvigoval palico, ki je sama težka 7,5 kilogramov, z utežmi, ravnal v nasprotju z navodili osebnega zdravnika. V nasprotju z navodili je ravnal tudi, ko je v fitnes nesel palico, težko 10 kilogramov. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 8. alineji drugega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.

Pravilno je presodilo, da je za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan tudi pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Da je toženka zaradi tožnikovega ravnanja izgubila zaupanje vanj, je ugotovilo iz izpovedi zakonitega zastopnika, pri čemer pritožbeno sodišče pritrjuje, da je takšna izguba zaupanja delodajalca, če delavec zlorablja bolniški stalež, utemeljena.

Vir: VDSS Sodba Pdp 125/2021

Ali je kršitev z znaki kaznivega dejanja zakonit razlog za izredno odpoved?

V odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja (nepooblaščen vstop v računalniško vodeno zbirko podatkov) je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, pri čemer ni odločilno, da je bil tožnik zaradi tega oglobljen v postopku o prekršku pred Informacijsko pooblaščenko in da je pred tem uspešno opravljal svoje delo.

Vir: VDSS Sodba in sklep Pdp 76/2021

Ali je opravljanje dela v času bolniškega staleža upravičen razlog za izredno odpoved samo v primeru opravljanje pridobitnega dela?

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil osebne zdravnice (ravnal je v nasprotju z njimi; poleg tega je zapustil kraj bivališča), kar že samo po sebi, ne glede na to, ali je tožnik opravljal pridobitno delo, pomeni, da je podan razlog za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določen v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Vir: VDSS Sodba Pdp 29/2021

Kdaj lahko delavec v primeru trpinčenja poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Ravnanja tožene stranke (tj. v zvezi z odnosom direktorja tožene stranke do tožnice, odvzemom nalog, nezagotavljanjem dela, dostopom do informacijskega sistema, selitvijo v drugo pisarno in neupravičeno odklonitvijo izrabe letnega dopusta) predstavljajo trpinčenje tožnice na delovnem mestu, ki se je nad tožnico izvajalo po tem, ko ji je prenehala funkcija vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke. Zato je ob podaji izredne odpovedi obstajal zakonit razlog na strani delodajalca po 8. točki prvega odstavka 111. člena ZDR-1.

Vir: VDSS Sodba Pdp 640/2020

Kdaj gre za protipravna ravnanja delodajalca v okviru odpovedi delovnega razmerja?

V sodni praksi je protipravno ravnanje delodajalca pripisano le hujšim zlorabam instituta odpovedi. Tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala docela brez podlage, npr. mimo zakonskih razlogov, z namenom šikane, škodovanja ali iz kakšnega drugega nedopustnega razloga. Prav tako je upoštevala ”postopkovna” pravila, ki jih delodajalcu nalaga zakon glede podaje odpovedi (tudi z neizvedbo zagovora v skladu z določbo 85. člena ZDR). Tožnik je s svojim ravnanjem spornega dne, ki ga je tožena stranka kvalificirala kot hujšo kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, povzročil, da mu je tožena stranka legitimno podala izredno odpoved. Tožena stranka je zaradi tožnikove kršitve izbrala legitimno sankcijo. Četudi je bilo nato ugotovoljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bila odpoved razveljavljena, je pomembno, da je bilo tako odločeno le v posledici dejstva, da tožnik za očitano kršitev ni bil odgovoren…

Vir: VDSS Sodba Pdp 354/2020

V primeru postopka pred sodiščem glede transformacije delovnega razmerja, ali lahko delavec krši delovnopravne obveznosti in naslova delovnega razmerja?

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ker se na poziv delodajalca ni zglasil na delo v času, ko je tekel postopek pred sodiščem in še ni bilo pravnomočno odločeno o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas, je nezakonita. Ker je tožniku na podlagi prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje prenehalo, tožnik v času od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočne odločitve sodišča nima nobenih obveznosti in jih zato tudi ne more kršiti. 

Vir: VDS sodba Pdp 100/2006

Kdaj začne veljati izredna odpoved delodajalca?

Ker začne izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca učinkovati, ko je delodajalcu vročena, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, ki jo je tožena stranka podala po prejemu tožnikove odpovedi, nezakonita.

Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 336/2008

Kdaj je izredna odpoved s strani delodajalca neučinkovita?

Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je neučinkovita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, s katero delodajalec odpoveduje pogodbo, ki je že bila odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati. Bistvo takšne presoje je v tem, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.

Vir: VSRS Sodba VIII Ips 183/2018

V času, ko je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, je ta pogodba že prenehala veljati na podlagi tožnikove odpovedi, zato odpoved tožene stranke ni mogla imeti pravnih učinkov, ne glede na to, ali bi na njeni podlagi tožniku delovno razmerje sicer lahko prenehalo že s prvim dnem odsotnosti z dela. To bi se lahko zgodilo le, če ne bi bilo ovire, da je bila pogodba pred tem že odpovedana in je ta prva odpoved takrat še veljala. Povedano drugače: odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka bi s prvim dnem tožnikove odsotnosti z dela lahko učinkovala le, če bi ta pogodba še veljala v času delodajalčeve odpovedi.

Vir: VSRS Sodba VIII Ips 180/2018

Ali je lahko izredna odpoved delodajalca nezakonita v primeru, da v njej niso navedeni konkretni razlogi?

Izredna odpoved delodajalca je nezakonita, saj v njej niso navedene konkretne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičena odsotnost z dela, neopravljanje dela), delavka pa ni bila seznanjena z očitanimi kršitvami in ji tudi ni bil omogočen zagovor.

Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 795/2015

Ali vinjenost na delovnem mestu predstavlja razlog za izredno odpoved?

Vinjenost delavca na delovnem (1,70 promila alkohola v izdihanem zraku), predstavja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec izredno odpove PZ.

Vir: VDS sodba Pdp 952/2004

Kaj je razlika med redno in izredno odpovedjo?

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni in predpostavlja odpoved brez pravice do odpovednega roka, za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta osnovni pogoj ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Na ta način namreč že sam delodajalec, kljub obstoju razlogov za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje in prav s tem ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.

Vir: Sodba VIII Ips 565/2007

Ali je veljavno elektronsko sporočilo delavca o izostanku?

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je direktor tožene stranke spornega dne prejel elektronsko sporočilo tožnika in da je iz sporočila lahko razbral, da tožnika na delo ne bo. Tožnik je s tem izpolnil svojo dolžnost po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Vir: Sodba VIII Ips 565/2007


Edwina Muratović dipl. prav. (UN)

Kontakt: pisarna@od-p.eu

Povezane teme: Delovno pravo

Vprašajte nas

Kontakt

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.