V odgovor na hitro rast nove ekonomije, ki je spremenila tradicionalne oblike zaposlitve, je Evropska unija naredila pomemben korak k urejanju statusa delavcev na spletnih platformah. Države članice so se pred kratkim dogovorile o predlogu direktive o platformnih delavcih, ki prinaša spremembe na področju delovnega prava za milijone ljudi, zaposlenih prek digitalnih platform kot so Uber, Wolt, Glovo, in podobne.
Predlagana ureditev uvaja ključne koncepte in določila, ki bodo imeli širok vpliv na platformno delo v Evropi:
Zaradi predlagane zakonodaje EU, ki ureja status delavcev na spletnih platformah, se bodo morale take spletne platforme kot platformski delavci korenito prilagoditi na nov način dela.
Za podjetja, ki delujejo preko platform, zakonodaja predstavlja potrebo po znatnih prilagoditvah. Do sedaj so mnoge platforme temeljile na samozaposlitvenem modelu, kar jim je omogočalo zmanjševanje stroškov in povečevanje fleksibilnosti. Z novimi pravili bodo morala ta podjetja preučiti svoje poslovne modele in potencialno prevrednotiti stroške dela.
Prav tako bo potrebno vzpostaviti mehanizme za transparentnost in nadzor nad algoritmičnim odločanjem, kar lahko pomeni dodatne investicije v tehnologijo in delovno silo. To bi lahko vodilo do povečanja cen storitev za končne uporabnike, a bi hkrati lahko pomenilo tudi višjo kakovost in zanesljivost storitev, saj bi delavci lahko imeli večjo varnost in motivacijo za kakovostno opravljanje dela.
Delavci na platformah lahko pričakujejo pomembne pozitivne spremembe. S priznanjem statusa zaposlenih pridobijo dostop do socialne varnosti, vključno z zdravstvenim zavarovanjem, plačilom za bolniško odsotnost in pravicami povezanimi z delovnim časom. To pomeni večjo finančno in socialno varnost za delavce, ki so bili prej v prekarnih pogojih.
Poleg tega bodo imeli delavci večjo pravno zaščito in možnost ugovora v primeru samovoljnih odpustitev, kar prispeva k stabilnosti zaposlitve in omogoča boljše pogoje za kolektivno pogajanje.
Na širšem nivoju lahko nova zakonodaja spodbudi večjo profesionalizacijo in formalizacijo nove ekonomije. To bi lahko imelo pozitiven učinek na ekonomsko stabilnost in pravičnost, saj se zmanjšuje število prekarnih delovnih mest in izboljšujejo delovni pogoji.
Prav tako lahko pričakujemo, da bo to vplivalo na splošno percepcijo dela na platformah, saj bo formalizacija in večja pravna zaščita privabila večji spekter delavcev, ki morda prej niso razmišljali o delu v takšni ekonomiji.
Preden direktiva v predlagani obliki stopi v veljavo, jo morata dokončno potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Nato bodo države članice imele dve leti časa za njeno implementacijo v nacionalno zakonodajo. Kljub temu obstajajo izzivi, vključno z zagotavljanjem, da bodo platforme ustrezno prilagodile svoje operacije.
Povezane teme: Delovno pravo