Prikrito delovno razmerje

23. julija, 2021

Prikrito delovno razmerje

Prikrita delovna razmerja

Za prikrito delovno razmerje gre v takrat, ko je razmerje med delavcem in delodajalcem navzen drugačno, kot je v resnici. Glavni namen je izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov.

Vir: VDSS Sodba in sklep Pdp 352/2018

ZDR-1 v 13. členu določa splošno pravilo. Delo se ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Sklenitev delovnega razmerja na podlagi pogodbe civilnega prava je tako v nasprotju z ZDR-1 in pomeni prikrito delovno razmerje.

Delovno pravo in delovna razmerja ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE)(v nadaljevanju: ZDR-1).

Delovno razmerje je definirano v 4. členu ZDR-1, ki pravi, da gre za razmerje med delavcem in delodajalcem. Delavec se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca. V njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in nadzoru.

V delovnem razmerju sta tako delodajalec kot delavec dolžna izvrševati pogodbeno dogovorjene pravice in obveznosti.

Bistvene okoliščine pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja so:

  • Sklenitve delovnega razmerja
  • Kontinuirano opravljanje dela (trajanje dela dalj časa, ne samo občasno)
  • Obseg in način dela (obseg in način dela primerjava z redno zaposlenimi)

V praksi so pogodbene oblike, ki največkrat predstavljajo prikrito delovno razmerje predvsem:

  1. Podjemna in avtorska pogodba 
  2. Študentsko in dijaško delo
  3. Samostojni podjetniki

Kakšne so moje možnosti v primeru, da opravljam delo na podlagi prikritega delovnega razmerja?

  • V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se skladno s 18. členom ZDR-1 domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1
  • Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati skladno s 200. členom ZDR-1, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni
  • Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Prikrita delovna razmerja in sodna praksa:

Kdaj gre za prikrito delovno razmerje?

Za prikrito delovno razmerje gre v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR v drugem odstavku 11. člena oziroma ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena v takšnem primeru ne glede na formalno obliko razmerja celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.

Vir: VDSS Sodba in sklep Pdp 352/2018

Ali lahko opravljam delo na podlagi pogodbe civilnega prava?

Civilnopravna pogodba, sklenjena med pravdnimi strankami, ni ovira za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja toženke pri tožeči stranki in posledično za ugotovitev delovnega razmerja, če so izkazani vsi elementi iz 4. člena ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca in opravljanje dela za plačilo, osebno in nepretrgano, po navodilih in pod nadzorom delodajalca).

ZDR v 11. členu določa, da se pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če zakon ne določa drugače.

Vir: VDSS Sodba Pdp 112/2020

Drugi odstavek 11. člena ZDR izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v primeru obstoja elementov delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje pogoje za opravljanje tega dela. Izjeme lahko določa le zakon. Tudi če se ugotovi, da je bila volja strank skleniti pogodbo civilnega prava, jima ZDR ob izpolnjenih pogojih iz 2. odst. 11. čl. ZDR take pogodbe ne dopušča skleniti.

Vir: VDS sklep Pdp 1082/2006

Kaj je značilno za študentsko delo?

Za študentsko delo sta sicer značilni predvsem občasnost in začasnost dela, kar je ključna okoliščina pri presoji obstoja delovnega razmerja.

Vir: Sodba VIII Ips 82/2013

Ali gre lahko pri študentskem delu lahko za prikrito delovno razmerje?

V kolikor opravlja delavec delo prek napotnic študentskega servisa, je redno vključen v delovni proces, delo opravlja po odredbah in navodilih ter pod nadzorom, delo ni občasno ampak stalno in obsega vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1.

Dejanski primer:

V spornem obdobju je tožnica kot stevardesa pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Pri toženi stranki je bila redno vključena v njen delovni proces, zato si ni mogla sama izbirati letov, prostih dni in ostalih odsotnosti. Delo je opravljala po odredbah in navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in ji odrejala delo, ki ga je morala opravljati po predpisanih postopkih za delo kabinskega osebja. Obseg dela tožnice je bil enak, kot obseg dela redno zaposlenih stevardov. Njeno delo ni bilo občasno, ker ni trajalo le krajši čas ali občasno, ampak stalno. Delo tožnice je tako pri toženi stranki imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za obdobje utemeljen.

Vir: VDSS sodba Pdp 915/2014

Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za ugotovitev delovnega razmerja?

Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec), ki je delo opravljal po pogodbah o delu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja za to obdobje, pa mora izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (20. člen ZDR) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca.

Vir: VDSS sklep Pdp 362/2012

Ali je sklenjena pogodba o zaposlitvi pogoj za delovno razmerje?

Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov ugotovilo obstoj elementov delovnega razmerja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, da je tožnik delo opravljal osebno in za plačilo, nepretrgano v vtoževanem obdobju, vsakodnevno vsaj po 8 ur, delo je opravljal po navodilih vodja gradbišč pri prvo toženki.

Ob tako ugotovljenih elementih delovnega razmerja je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnika pri prvo toženki (18. člen ZDR-1), četudi pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.

Vir: VDSS Sodba in sklep Pdp 130/2019

Za ugotovitev obstoja delovnega razmerja bistveno, da v razmerju med strankama obstajajo elementi delovnega razmerja, kot so določeni v 4. odstavku ZDR-1.

Vir: VDSS Sklep Pdp 1088/2018

Če delavec nima pisne pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, to še ne pomeni, da ni bil v delovnem razmerju, če so podani vsi elementi delovnega razmerja.  

Vir: VDS sklep Pdp 1752/98

Ali je lahko delavec istočasno zaposlen pri dveh delodajalcih?

Delavec ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.

Vir: VDSS Sodba Pdp 352/2017

Veljavni obstoj delovnega razmerja za polni delovni čas pri enem delodajalcu po pravilnem stališču sodišča prve stopnje onemogoča ugotovitev istočasnega obstoja delovnega razmerja za polni delovni čas pri drugem delodajalcu. Vendar pa iz tega stališča ne izhaja vprašanje pomanjkanja pravnega interesa, ampak vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Vir: VDSS Sklep Pdp 225/2020

Ali lahko delavec kadarkoli uveljavlja zahtevke iz naslova delovnega razmerja?

V kolikor delavec nima veljavno sklenjenega delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi (in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zamudi rok za uveljavljanje sodnega varstva – v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja), ne more uspešno uveljavljati zahtevkov iz naslova delovnega razmerja (plača, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, regres za letni dopust).

Vir: VDSS sklep Pdp 680/2011

Ali je neizpolnjevanje izobraznega pogoja ovira za ugotovitev delovnega razmerja?

18. člen ZDR-1 določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas in za veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

Vir: VDSS Sodba Pdp 635/2018

Ali obseg dela vpliv na obstoj delovnega razmerja?

Zgolj razlog, da je bil tožnikov delovni čas pri toženi stranki krajši od polnega delovnega časa, ki so ga imeli drugi zaposleni , še ni mogoče zaključiti, da njegovo pogodbeno razmerje ni vsebovalo elementov delovnega razmerja.

Vir: VDSS sklep Pdp 1123/2014

Ali je delodajalec dolžan delavca prijaviti v socialna zavarovanja?

Glede na tožbene navedbe (da je bil tožnik v spornem času vključen v organiziran delovni proces in je nepretrgano opravljal delo; da je prejel plačilo za delo…) je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi v spornem času in da ga je tožena stranka dolžna za to obdobje prijaviti v socialna zavarovanja in mu urediti vpis delovne dobe pri matični evidenci.

Vir: VDSS Sodba Pdp 149/2019

Kdaj se šteje, da delovno razmerje ni nezakonito prenehalo?

Delavec, ki uveljavlja priznanje obstoja delovnega razmerja za čas, ko je pri delodajalcu opravljal delo na podlagi (avtorskih) pogodb, mora ob prenehanju razmerja, ki ima vse elemente delovnega razmerja, uveljavljati (tudi) tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja (v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja). V nasprotnem primeru se šteje, da delovno razmerje ni nezakonito prenehalo. 

Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 72/2015

Ali se status samozaposlenega in delavca izključujeta?

Status samozaposlenih in status delavca v delovnem razmerju se ne izključujeta. Tudi v primeru, če samozaposleni opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, pri čemer obstajajo elementi delovnega razmerja, velja določba 13. člena ZDR-1 (oziroma ustrezno enaka določba ZDR) o domnevi delovnega razmerja v primeru obstoja elementov delovnega razmerja.

Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzorom delodajalca), razen izjemoma, ni odločilna volja za sklenitev takšnega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu.

Vir: VDSS Sodba Pdp 523/2017


Edwina Muratović dipl. prav. (UN)

Kontakt: pisarna@od-p.eu

Povezane teme: Delovno pravo

Vprašajte nas

Kontakt

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.