Družinsko podjetje postaja predmet urejanja na ravni EU
Družinsko podjetje kot specifična kategorija opravljanja gospodarske dejavnosti postaja predmet obravnave in spodbud tudi na ravni EU.
Družinsko podjetje kot specifična kategorija opravljanja gospodarske dejavnosti postaja predmet obravnave in spodbud tudi na ravni EU.
Prodaja podjetja družinskim članom je ena od oblik s katerim lahko družinsko podjetje načrtuje nasledstvo, s tem ko lastništvo podjetja odplačno prenese na družinske člane.
ZGD-1 I, torej novela Zakona o gospodarskih družbah je bila v državnem zboru sprejeta 13. julija 2015. Osnovni namen spremembe je bil uskladitev zakona z zahtevami evropskih direktiv (2013/34/EU in 1126/2008/ES), ter vzpostavitev ureditve, ko otežuje slabe prakse, ki so se razvile v zvezi z delovanjem družb.
Tik pred sprejemom je novela Zakona o prevzemih (ZPre-1G), ki odpravlja nekatere pomanjkljivosti dosedanje prevzemne zakonodaje.
Zakon o gospodarskih družbah-1 uvaja v slovenski korporacijsko pravni prostor možnost izbire med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja v delniških družbah.
Temeljna ugotovitev pri opredeljevanju odgovornosti članov organov in izvršnih direktorjev v enotirnem sistemu upravljanja je, da je enotirne sisteme upravljanja med seboj nemogoče primerjati. Razpon značilnosti posameznega od njih je enostavno prevelik in vsakokratno pogojen s specifičnim kulturnim ter gospodarskim ozadjem.
Pri delu z družinskimi podjetji se v zvezi z vprašanjem nasledstva vedno znova odpreta »spremljajoči« temi, ki sta dedovanje družinskega premoženja ter preglednost finančnega poslovanja družinskega podjetja. Poudariti je tudi treba, da je planiranje nasledstva proces in ne dogodek, zato mora biti to področje skrbno negovano.
Novela Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP – F), ki je bila v Državnem zboru sprejeta konec meseca novembra 2013, uvaja doslej nepoznani postopek preventivnega prestrukturiranja.
Lastniki družinskih podjetij, ki se zavedajo pomena vzgoje naslednjih generacij, ter urejenega sobivanja podjetniške in zasebne-družinske sfere, povabijo k omizju družinske člane in z njimi sklenejo dogovor – družinsko ustavo.