Konflikt interesov pri poslovanju z družinskim podjetjem
Konflikt interesov lahko nastopi tudi v družinskih podjetjih.
Konflikt interesov lahko nastopi tudi v družinskih podjetjih.
Na evropski ravni (kot tudi v Sloveniji) ni pravno zavezujoče in harmonizirane opredelitve pojma »družinsko podjetje«[4]. Zaradi tega tudi ni vedno enostavno odgovoriti na vprašanje “ali smo družinsko podjetje?”.
Ekonomski in družbeni pomen, ki ga ima družinsko podjetništvo je v evropskem in slovenskem okolju velik, zato njegove pravne obravnave ne bi smeli zanemarjati.
Predstavljena je sodna praksa, ki se nanaša na vprašanja, ki jih ureja družbena pogodba v d.o.o.
Družinsko podjetje, njihovi lastniki in drugi deležniki korporativnega upravljanja morajo poznati posebnosti pravne ureditve, ki zanje veljajo zaradi obstoja sorodstvenih povezav, in je drugačna od ureditve, ki velja za osebe, ki niso sorodstveno povezane.
V 38.a členu ZGD-1 je urejeno vprašanje odprave nasprotja interesov do katerih prihaja ali bi lahko prišlo pri poslovanju med povezanimi osebami. Tovrstni povezanosti se v družinskih podjetjih ni mogoče izogniti.
Na 4. Konferenci o družinskem podjetništvu, ki je potekala 15. junija 2016, smo predstavili ključne in najpomembnejše pravne vidike vstopa in izstopa družinskih članov iz družinskega podjetja.
Kodeks upravljanja družinskih podjetij, ter pravila in standarde dobrega upravljanja v družinskih podjetjih postavljajo različna združenja družinskih podjetij in vplivne organizacije.
Zakon o gospodarskih družbah-1 je uvedel kar nekaj nastavkov za uporabo informacijske tehnologije v zvezi s sodelovanjem delničarjev na skupščini delničarjev.