Ste prejeli dohodek iz stakinga kriptovalut? Preberite, kako je s kripto obdavčitvijo v Sloveniji in kdaj je treba vložiti davčno napoved na eDavkih.
Na področju kriptovalut obstaja več načinov za ustvarjanje dohodka, ki presegajo običajno trgovanje na kripto borzah. Med najpogosteje uporabljenimi instrumenti so staking, yield farming in crowdloan, ki omogočajo imetnikom kriptovalut, da z “držanjem” svojih digitalnih sredstev zaslužijo dodatne nagrade v obliki kriptovalut.
Te metode postajajo med imetniki kriptovalut vse bolj priljubljene, saj omogočajo pasivni dohodek in spodbujajo dolgoročno vključevanje imetnikov kriptovalut v kripto ekosisteme.
Dohodki, doseženi na podlagi storitev, kot so staking, yield farming in crowdloan, predstavljajo posebne vrste dohodkov, pri katerih posamezniki v zameno za “držanje” virtualnih valut prejmejo nagrado bodisi v obliki virtualne valute ali fiat (denarne) valute.
S strani vlagateljev smo prejeli veliko vprašanj, kako so dohodki pridobljeni z instrumenti kot so staking, yield farming in crowdloan davčno obravnavani oziroma če taki dohodki sploh so predmet obdavčitve in ali jih je potrebno prijaviti davčnim organom ter kdaj.
V nadaljevanju bomo podrobneje opisali, kako se dohodki pridobljeni s stakingom obravnavajo v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) in na kaj morate biti pozorni, da se izognete morebitnim zapletom pri izpolnjevanju svojih davčnih obveznosti.
Staking je proces, pri katerem uporabniki zaklenejo svoje kriptovalute na določenem blockchainu, običajno v okviru mehanizma konsenza Proof of Stake (PoS).
Z zaklenitvijo kovancev lahko vlagatelji postanejo validatorji, ki potrjujejo transakcije in ustvarjajo nove bloke v verigi.
V zameno za potrjevanje transakcij validatorji prejmejo nagrade v obliki kriptovaluti, katerih višina je odvisna od protokola in količine zaklenjenih sredstev. Uporabnik običajno izvaja staking preko kriptodenarnice ali borze, pri čemer zaklenjenih kovancev praviloma ne more takoj dvigniti – obdobje zaklepa je določeno s strani omrežja.
Validatorje protokol izbere naključno, pri čemer večja količina stakanih kovancev pomeni večjo verjetnost izbora. Če validator uspešno potrdi legitimne transakcije, prejme nagrado v isti kriptovaluti, ki jo je dal v staking. Celoten proces poteka avtomatizirano, kar pomeni, da uporabnik po vnosu svojih sredstev v staking ni dolžan aktivno sodelovati pri potrjevanju transakcij.
Yield farming je praksa, pri kateri uporabniki posojajo ali vložijo lastna kripto sredstva v različne decentralizirane finančne platforme (DeFi) z namenom, pridobitve dodatnih donosov, običajno v obliki dodatnih kriptožetonov.
Crowdloan je mehanizem, kjer uporabniki prispevajo svoje kriptožetone k financiranju določene blockchain iniciative ali projekta. V zameno za to pa prejmejo nagrado.
Da se nagrade, ki jih uporabniki oziroma vlagatelji prejmejo pri storitvah stakinga štejejo za dohodek, ni nobenega dvoma. V primeru, da dohodki iz storitev stakinga niso doseženi v okviru opravljanja dejavnosti, se štejejo za druge dohodke v skladu s 105. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2).
Davčna stopnja na podlagi vložene napovedi dohodnine v skladu s 131. členom ZDoh-2 znaša 25 % od davčne osnove, ki jo predstavlja prejeti (doseženi) dohodek.
Na tej točki je pomembno poudariti, kdaj nastane obveznost prijave davčne obveznosti s strani vlagatelja, ki svoja kriptosredstva stejka.
Za odgovor na to vprašanje moramo najprej ugotoviti, kdaj se v skladu z ZDoh-2 šteje, da je dohodek, ki ga s stakingom pridobimo prejet. V skladu s 15. členom ZDoh-2 se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan ali kako drugače dan fizični osebi na razpolago. To pomeni, da se dohodek šteje za prejet takrat, ko je nagrada za staking kriptovalut prejeta, ne glede na to, kdaj si davčni zavezanec sredstva prenese na svoj bančni račun.
Vrednost dohodka v evrih, ki ga fizična oseba prejme iz naslova stakinga, se določi na podlagi vrednosti virtualne valute v eurih v času prejema.
Navedeno pomeni, da moramo najprej ugotoviti količino kripotvalut, ki smo jih prejeli kot nagrado za staking te kriptovalute.
Količino kriptovalute ugotovimo z vpogledom v poročilo o prejetih nagradah iz naslova stakinga v kriptodenarnici. Ko ugotovimo količino kripotvalute, ki smo jo prejeli za nagrado pa moramo za določitev vrednosti dohodka v evrih ugotoviti še protivrednost kriptovalute v evrih v trenutku prejema nagrade.
Za ugotovitev protivrednosti kriptovalute pogledamo, na katero izmed kripto borz, kakšna je vrednost posamezne kriptovalute v evrih v trenutku prejema nagrade za staking.
Prejemniki nagrade so dolžni dohodke, ki jih predstavljajo nagrade za staking kriptovalut napovedati pri davčnem organu v 15 dneh po prejemu dohodka, in sicer v napovedi za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov. Napoved dohodka lahko posameznik vloži preko portala eDavki.
Primer: Oseba A je kupila 5000,00 kritovalute Cardano (ADA). Ker valute dve leti ne misli prodati ali z njo trgovati, se je odločila, da bo kupljeno količino kriptovalute dala v staking v svoji izbrani kriptodenarnici in tako pridobivala pasivni dohodek v obliki nagrade za staking. Posamezno časovno obdobje za izplačilo nagrade iz stakinga traja 5 dni. Po poteku 1 meseca oseba A prejme prvo nagrado za staking svoje valute ADA. Oseba A mora svoj dohodek pridobljen s stakingom prijaviti v 15 dneh od izplačila (pridobitve) nagrade pri stakingu kriptovalute. Oseba A preveri, koliko znaša protivrednost kriptovalute v evrih na trenutek prejema nagrade in preko portala eDavki odda prijavo.
Avtor: Jaka Uršič mag. prava, pravni svetovalec v Odvetniški družbi Pirc, o.p., d.o.o.