Akt o digitalnih storitvah (Digital Services Act)[1] predstavlja pravo revolucijo v digitalnem svetu, saj gre za prvo takšna ureditev, s katero so digitalna podjetja v EU postala odgovorna za vsebine, objavljene na njihovih platformah. DSA kot pionir na svojem področju vzpostavlja prvi večji sistemski nadzor nad digitalnim svetom v EU.
Slovenija je z Zakonom o izvajanju uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev (ZIUETDS)[2] na podlagi Akta o digitalnih storitvah določila kot pristojna organa za izvajanje in nadzor nad izvajanjem njegovih določb, in sicer: Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) in Informacijskega pooblaščenca.
Njegov glavni cilj je ustvariti varnejše spletno okolje in preprečiti širjenje dezinformacij ter zavarovati temeljne pravice v digitalnem prostoru. DSA varuje potrošnike in njihove pravice na spletu z določitvijo jasnih in sorazmernih pravil, spodbuja inovacije, rast in konkurenčnost ter omogoča širitev manjših platform, MSP in zagonskih podjetij.[3] Vključuje posebna in stroga pravila za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, ki predstavljajo posebna tveganja pri širjenju nezakonitih vsebin in družbene škode. Več o tem v nadaljevanju.
Od 17. februarja 2024 se pravila Akta o digitalnih storitvah uporabljajo za vse platforme.
DSA se uporablja za posredniške storitve, ki se ponujajo prejemnikom storitve iz EU, ne glede na to, kje imajo ponudniki navedenih posredniških storitev svoj sedež. Da bi lahko ugotovili, ali je vaše podjetje zavezanec na podlagi DSA, si moramo prvo odgovoriti na vprašanje, kaj je posredniška storitev.
Posredniška storitev predstavlja storitev informacijske družbe in lahko gre za storitev izključnega prenosa, storitev predpomnjenja ali storitev gostovanja.
DSA zavezuje vsa spletna posredniška podjetja (spletni posredniki in platforme v EU), ki uporabnike povezujejo z vsebinami, proizvodi in storitvami na EU trgu, ne glede na to, ali imajo sedež v EU ali zunaj nje. Primer takšnih posredniških podjetij so npr. Spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, spletne platforme za potovanja in nastanitev, trgovine z aplikacijami itd.
Pravila, ki jih DSA nalaga podjetjem, so sorazmerna glede na velikost podjetij in njihovim vplivom na družbo. Zelo majhne platforme, mala in mikropodjetja so večinoma izvzeta iz večine obveznosti. Najstrožja pravila pa veljajo za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike (VLOP in VLOSE) z več kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov. Evropska komisija je do sedaj identificirala 20 zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov: Alibaba AliExpress, Amazon Store, Apple AppStore, Bing, Booking, Facebook (Meta), Google Play, Google Maps, Google Search, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, Wikipedia, X (prej znan kot Twitter), YouTube, Zalando, PornHub, Stripchat, Xvideos, TeMu.[4]
V današnjem prispevku se bomo osredotočili le na splošne obveznosti, ki se uporabljajo za vse ponudnike posredniških storitev. V naslednjih prispevkih pa se bomo podrobneje posvetili vsakemu sklopu zavezancev posebej in predstavili vrsto zanimivosti.
Vsi ponudniki posredniških storitev so dolžni:
1) Določiti enotne kontaktne točke za organe držav članic, Komisijo in Evropski odbor za digitalne storitve
Ponudniki posredniških storitev morajo določiti enotno kontaktno točko, da se jim omogoči neposredno komuniciranje pred elektronskih sredstev z organi organi držav članic, Komisijo in Evropskih odborom za digitalne storitve. Ponudniki posredniških storitev morajo javno objaviti informacije, ki so potrebne za preprosto identifikacijo enotnih komunikacijskih točk in komunikacijo z njimi. Tovrstne informacije morajo biti preprosto dostopne in se redno posodabljati.[5]
2) Določiti enotne kontaktne točke za prejemnike storitev, da omogočajo neposredno in hitro komunikacijo z njimi prek elektronskih sredstev[6];
3) Določiti pravno ali fizično osebo, ki deluje kot njihov pravni zastopnik v eni izmed držav članic, v katerih ponudnik ponuja storitev;
Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve, morajo pisno določiti pravno ali fizično osebo, ki deluje kot njihov pravni zastopnik v eni od držav članic, v katerih ponudnik ponuja storitve. DSA predvideva tudi odgovornost pravnega zastopnika v primeru neizpolnjevanja obveznosti.[7]
4) Določi pogoje poslovanja;
Ponudniki posredniških storitev morajo v svojih pogojih poslovanja vključiti informacije o vseh omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svoje storitve v zvezi z informacijami, ki jih zagotovijo prejemniki storitve, tj. informacije o vseh politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom ter o poslovniku notranjega sistema za obravnavo pritožb. Pogoji poslovanja morajo biti v jasnem, preprostem, razumljivem, uporabniku prijaznem in nedvoumnem jeziku ter biti objavljena v preprosto dostopni in strojno berljivi obliki.[8]
5) Vsaj enkrat letno poročajo o vsem moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju.[9]
Kot za vse v življenju, tudi za nespoštovanje določb DSA obstajajo določene posledice.
Podjetjem, ki ne ravnajo v skladu z določbami DSA, grozijo kazni in globe v sorazmerju z njihovo velikostjo.
Podjetjem z manj kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov in uporabnic se lahko naložijo kazni, vključno z globami, kot je določeno v nacionalni zakonodaji držav članic.
Kot običajno veljajo strožji ukrepi za podjetja z več kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov in uporabnic, saj se jim lahko naložijo globe v višini do 6,00 % njihovega svetovnega prometa v predhodnem poslovnem letu.[10]
Prejemniki storitev imajo pravico, da od ponudnikov posredniških storitev v skladu z določbami DSA zahtevajo odškodnino v zvezi s kakršno koli škodo ali izgubo, ki so jo utrpeli, ker so ponudniki kršili določbe DSA. Višina odškodnine je odvisna od prava EU in nacionalnega prava.[11]
Posebnost v DSA predstavlja 36. člen, ki je bil zaradi vojne v Ukrajini in posledičnih manipulacij s spletnimi informacijami vključen v besedilo Uredbe. Ta člen namreč uvaja mehanizem za odzivanje na krize. Na podlagi tega mehanizma bo mogoče analizirati vpliv dejavnosti zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov na morebitno krizo ter sprejemati odločitve o ukrepih, s katerimi naj bi zagotovili spoštovanje temeljnih pravic, ki jih določa DSA.[12]
Evropska komisija je začela svoj prvi formalni postopek v okviru DSA, da oceni, ali je X morda kršil zakon na področjih, povezanih z obvladovanjem tveganja, moderiranjem vsebine, temnimi vzorci, preglednostjo oglaševanja in dostopom do podatkov za raziskovalce.
Gre za prvi uradni postopek, ki ga je Komisija sprožila na področju odgovornosti spletnih platform, in sicer le tri leta, odkar ga je predlagala. Komisar za notranji trg Thierry Breton je dejal “da začetek uradnega postopka proti X daje jasen signal, da je z aktom o digitalnih storitvah konec časa, ko se lahko velike spletne platforme obnašajo, kot bi bile „prevelike, da bi jim bilo mar“.[13]
V naslednjem prispevku vam predstavimo kdo do »vratarji« in kakšna pravila na podlagi DSA veljajo zanje.
Edwina Muratovic, mag. prav.
VIRI:
[1] Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32022R2065
[2] Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev (ZIUETDS). URL: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8805
[3] Evropska komisija, Akt o digitalnih storitvah. URL: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/digital-services-act_sl
[4] Evropska komisija, Odločitve o imenovanju za prvi sklop zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov (VLOSE). URL: https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/library/designation-decisions-first-set-very-large-online-platforms-vlops-and-very-large-online-search
[5] 11. člen, Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES.
[6] 12. člen, Prav tam.
[7] 13. člen, Prav tam.
[8] 14. člen, Prav tam.
[9] 15. člen, Prav tam.
[10] 52. člen, Prav tam.
[11] 54. člen, Prav tam.
[12] 36. člen, Prav tam.
[13] Evropska komisija, Komisija začenja uradni postopek proti X na podlagi akta o digitalnih storitvah. URL: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_6709