Približuje se 20. november. Ste že poskrbeli za urejanje evidenc delovnega časa?
ZEPDSV-A je novela o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. aprila 2023. Novela posega, spreminja in dopolnjuje področje vodenja evidenc o izrabi delovnega časa. Delodajalci se morajo zato do 20. novembra 2023 pripraviti in svoje evidence o izrabi delovnega časa prilagoditi novim pravilom.
Beleženje delovnega časa po ZEPDSV-A
Novela ZEPDSV-A prinaša nekatere pomembne spremembe za delodajalce in jim nalaga dodatne obveznosti v zvezi z beleženjem delovnega časa zaposlenih. Novela zakona določa obveznost natančnejšega beleženja delovnega časa innatančnejše sledenje delovnim uram zaposlenim. Prav tako se zaostrujejo določbe o sankcioniranju kršitev povezanih z delovnim časom.
V 19. a členu ZEPDSV-A je opredeljeno obvezno elektronsko beleženje delovnega časa za dve leti, vendar le v primeru in za tiste delodajalce, ki jim je bila izrečena globa na podlagi prvega odstavka 217.a člena ZDR-1 ter prekrške iz 23. člena ZEPDSV-A. Delodajalec je dolžan začeti vodenje elektronske evidence v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe. Če se podatki v evidenci beleženja delovnega časa naknadno spremenijo, mora delodajalec vnesti razlog spremembe in čas vpisa spremembe, s čemer, bi lahko rekli, da se dejansko vzpostavlja obveznost vodenja revizijske sledi.
Razširitev definicije pojma delavec
Pomemben vidik novele ZEPDSV-A je razširjena definicija pojma delavec. Po novem zakonu se za delavce štejejo tudi osebe, ki na kakršni koli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, pod pogojem, da osebno opravljajo delo ali pretežno uporabljajo sredstva, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, se bo za študente in osebe, ki opravljajo delo na podlagi avtorskih ali podjemnih pogodb, prav tako potrebno voditi evidence o izrabi delovnega časa s strani delodajalca.
Evidenca delovnega časa in njeno vodenje
Novela je opredelila, da se evidenca delovnega časa vodi za vse, ki osebno opravljajo delo in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva, ki so del delovnega procesa.
Novela ZEPDSV-A nalaga delodajalcem, da še evidence delovnega časa zaposlenih natančneje vodijo. Novela ZEPDSV-A tudi širi obvezne sestavine evidence o delovnem času, kot bodo opisane v nadaljevanju. Delodajalec mora v skladu z 18. členom (ZEPDSV-A) v evidenco vpisovati podatke o vodenju ur, ter delavca po 4. odstavku 19. člena tega zakona pisno obvestiti (lahko tudi na delavčev elektronski naslov) o podatkih iz evidence o porabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne.
Delodajalec mora v evidenco tako vpisovati naslednje podatke v skladu z 18. členom (ZEPDSV-A)
1. podatke o številu ur,
2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
3. opravljene ure v času nadurnega dela,
4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,
8. Točen čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času,
12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
V primeru dodatnih vprašanj v zvezi s področjem urejanja delovnega časa pri delodajalcu ali drugih delovnopravnih področij nas kontaktirajte.
Povezane teme: Delovni čas
Povezane teme: Uncategorized