Ustrezno odmerjen delovni čas, odmor, počitek ipd. so kategorije s katerimi se delodajalci srečajo, ko svoj poslovni model in s tem način dela zaposlenih prilagajajo tržnim zahtevam.
Pri obravnavi kategorij kot so delovni čas, počitek, odmor, nadurno delo, nočno delo, krajši delovni čas ipd. mora delodajalec upoštevati določbe ZDR-1 in kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. V zvezi z razporeditvijo delovnega časa je smiselno, da se oblikuje pravilnik o delovnem času.
Delodajalec mora biti pri urejanju vprašanja delovnega časa dosleden, saj ima neustrezno odmerjen delovni čas za posledico njegovo prekrškovno odgovornost.
V podjetjih in drugih organizacijah svetujemo pri:
V proces določanja razporeditve delovnega časa vključujemo izkušene strokovnjake z naslednjih področij: Odvetnik, strokovnjak s področja kadrovskega menedžmenta, strokovnjak s področja organizacije poslovnih procesov.
Obsežna sodna praksa je postavila stališče, da je delavec do plačila za nadurno delo upravičen, čeprav mu nadurno delo ni bilo pisno odrejeno, je pa delodajalec vedel, da mora delavec zaradi zahteve naloge opravljati preko polnega delovnega časa.
Nadurno delo se opravlja po odredbi delodajalca, kar hkrati pomeni, da je delodajalec dolžan plačati le tisto nadurno delo, ki ga je izrecno odredil.
Z določbo 1. odstavka 144. člena ZDR-1 mora delodajalec delavcu pisno odrediti opravljanje nadurnega dela, vendar pa je skladno z ustaljeno sodno prakso delavcu dolžan plačati tudi opravljene nadure, ki jih ni pisno odredil, če jih je delavec dejansko opravil, in je delodajalec za to vedel.
Pisna odreditev dela ni nujen pogoj za priznanje nadurnega dela.
Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 996/2015
Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 95/2013
Četudi delodajalec delavcu dela preko polnega delovnega časa ni pisno odredil, ima delavec pravico do plačila, če delo dejansko opravi, vendar le, če je delo opravi z vednostjo oziroma na podlagi odločitve delodajalca.
Če za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa ni odgovoren delavec, ga za takšno kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero ZDR in kolektivna pogodba dejavnosti predvidevata plačilo ustreznega dodatka.
Vir: Sodba in sklep VIII Ips 111/2012
Delavec je upravičen do plačila za opravljene nadure četudi mu niso bile odrejene in je bilo delo mogoče opraviti v rednem delovnem času in nadure niso bile potrebne.
Četudi delavec opravi delo preko polnega delovnega časa, pa to delo ni izjemno, nujno oziroma nepričakovano, je delavec upravičen do ustreznega plačila, saj je namen ZDR, ki določa pogoje, v katerih je dopustno odrediti nadurno delo, omejiti pravico delodajalca, da delavcu nalaga delo preko polnega delovnega časa.
V primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je potrebno ure, opravljene preko dogovorjenega delovnega časa, obravnavati kot nadure.
Delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju za polni delovni čas pri dveh delodajalcih za isto obdobje.
Dodatek za delo v izmeni pripada delavcu za čas, ko dejansko opravlja izmensko delo, prav tako mu za čas dejanskega dela ponoči pripada tudi dodatek za nočno delo.
Že poimenovanje pojma izmensko delo nakazuje, da gre za položaj, ko se delovnik delavca izmenjuje po določenem vzorcu in zajema različna časovna obdobja (različne delovnike) na dnevni ali tedenski ravni. Kot izmena se ne šteje posamezna ura, opravljena v določenem delovniku, pač pa cel delovnik, ki se spreminja po določenem vzorcu.
Vir: VSRS Sodba VIII Ips 20/2020
V načelu je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila. Vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.
Vir: VSRS sodba VIII Ips 80/2015
Pri odločanju o režimu odmora (ali je ta določen kot enoten odmor v trajanju 30 minut ali pa je odmor sestavljen iz več delov ter kako dolgo traja posamezen del) je treba zasledovati namen te pravice ob upoštevanju potreb delovnega procesa in potreb delavcev po regeneraciji.
Vir: Sodba IV Ips 87/2009
Prvenstveno je dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do minimalnega počitka med zaporednima delovnima dnevoma oziroma pravico do tedenskega počitka. Če delodajalec delavcu te (minimalne) pravice do počitka ne zagotovi, delavec pa jo kljub temu izkoristi, ni mogoče govoriti o neupravičenem izostanku z dela.
Oseba zaposlena za krajši delovni čas, ki ji je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi je upravičena do odpravnine v višini, kot če bi delala polni delovni čas, to je do dvakratnika osnove – plače za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno).
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu s krajšim delovnim časom, je odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Enaka obravnava tožnika, ki je delal krajši delovni čas, in delavca, ki dela polni delovni čas, pomeni, da se obema pri odmeri odpravnine upošteva plača, ki sta jo prejela ali bi jo prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ob upoštevanju števila let pri delodajalcu.
Pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela je zagotovljena z zakonom (128. člen ZDR-1), ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Ravno zato so delavci, če delajo v posebnih pogojih dela, do dodatkov upravičeni, čeprav kolektivna pogodba teh pravic ne ureja.
V delovni čas spada efektivni delovni čas, odmor in čas upravičenih odsotnosti z dela. Delodajalec mora upoštevati predpise glede nadurnega dela, nočnega dela, odmorov in počitkov.
Za efektivni delovni čas še šteje čas, ko delavec dela (je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti).
Delodajalec mora sprejeti pravilnik o delovnem času.
Za polni delovni čas se šteje delovni čas, ki traja 40 ur na teden (izjemoma se z zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi krajši čas, a ne manj kot 36 ur na teden).
Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, k velja pri delodajalcu.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom imajo v določenih primerih starši, ki negujejo otroka, a njihova delovna obveznost znaša najmanj polovični delovni čas.
Delodajalec mora voditi evidenco delovnega časa in vanjo dnevno vpisovati sledeče podatke:
Evidenca delovnega časa se za posameznega delavca prične voditi z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Hrani se trajno.
Nadurno delo je delo preko polnega delovnega časa. Delavec ga je, na zahtevo delodajalca, dolžan opravljati samo v zakonsko določenih primerih, če:
Nadurno delo mora biti odrejeno v pisni obliki pred začetkom dela (izjemoma tudi ustno) in lahko traja največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Te omejitve se lahko upoštevajo kot povprečne omejitve v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev. Če delavec soglaša nadurno delo lahko traja do 230 ur na leto, a mora delodajalec pisno soglasje pridobiti za vsako delo, ki presega omejitev 170 ur, posebej.
Za nočno delo se šteje delo med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je določeno izmensko delo in tudi nočna delovna izmena, se za nočno delo šteje 8 nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne.
Delavec, ki dela ponoči vsaj 3 ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma ponoči dela več kot tretjino polnega letnega delovnega časa ima pravico do daljšega dopusta, ustrezne prehrane med delom in strokovnega vodstva delovnega oziroma poslovnega procesa. Delavec brez pisnega soglasja v nočni izmeni ne sme delati dlje kot en teden. Delovni čas nočnega delavca v obdobju 4 mesecev ne sme trajati povprečno več kot 8 ur na dan.
Delavec, ki dela polni delovni čas, ima med delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Odmor pripada tudi delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega (vendar najmanj 4 ure na dan), sorazmerno s časom prebitim na delu.
Čas odmora se všteva v delovni čas.
Delavcu v obdobju 24 ur pripada počitek, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Če je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen mora počitek v obdobju 24 ur trajati najmanj 11 ur.
Delavcu v obdobju sedmih zaporednih dni pripada tudi tedenski počitek, ki traja najmanj 24 ur.
Povezane teme: Delovno pravo