Četrtek, 09.11.2023, kava reši vse težave.
… noveli Zakona o delovnih razmerjih
Eva: Si videla, da je Državni zbor RS 7. novembra po izglasovanem vetu ponovno potrdil spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) ?
Žanet: Kaj pa novela zakona vsebuje?
Eva: Nova novela prinaša nekaj pomembnih sprememb, kot so pravica delavcev do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in pravica zahtevati varnejšo obliko zaposlitve. Prav tako vključuje zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini. Poleg tega novela uvaja tudi možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za delavce, ki negujejo otroke do osmega leta starosti, krajši odpovedni rok, pravico do odklopa, povečano nadomestilo plače agencijskim delavcem in pravico do druge oblike zaposlitve. Vse te spremembe predstavljajo pomemben korak za izboljšanje delovnih pogojev in pravic delavcev.
Žanet: Kar pričakovano, saj se ZDR-1 ni spreminjal že od leta 2013 dalje.
Vir: Državni zbor
Petek, 03.11.2023, pozdravimo november s skodelico tople kave.
… razvoju aplikacije GastarbAiter za tuje delavce
Igor: Si slišal za to novo aplikacijo GastarbAiter, ki sta jo Delavska svetovalnica skupaj z Agencijo 101 razvili za tuje delavce v Sloveniji?
Jaka: Sem bral o tam. Zelo koristno orodje za tuje delavce, ki želijo bolje razumeti svoje pravice pri delu v Sloveniji. Kako pa deluje?
Igor: No, ta aplikacija temelji na umetni inteligenci, ki obdeluje slovensko delovno zakonodajo. Tuji delavci lahko vanjo postavijo vprašanja o delu in aplikacija jim takoj ponudi razumljiv odgovor.
Jaka: Zanimivo in koristno, še posebej, ker so odgovori na voljo v 130 svetovnih jezikih.
Igor: Namenjena je predvsem tujim delavcem v Sloveniji, ker jih je kar precej, ki delajo na nižje kvalificiranih delovnih mestih so ti včasih tarča zlorab. To orodje jim lahko pomaga bolje razumeti svoje pravice.
Vir: GastarbAiter
Petek, 27.10.2023, kava v jeseni še bolj diši.
Jaka: Si že slišala za novico o TikToku?
Karin: Misliš tisto, da so TikToku naložili kazen v višini 345 milijonov evrov?
Jaka: Tako je! TikTok je dobil kar veliko kazen zaradi kršenja zakonov o zasebnosti v Evropski uniji.
Karin: Ampak zakaj so jih kaznovali?
Jaka: No, v letu 2020 so kršili več pravil o zasebnosti, še posebej pri obdelavi osebnih podatkov otrok v EU. Irski regulator za varstvo podatkov je to opazil in jim naložil kazen.
Karin: Ampak TikTok se s tem ne strinja, kajne?
Jaka: Prav imaš, TikTok se ne strinja z odločitvijo, še posebej pa ne z višino kazni. Trdijo, da so že sprejeli ukrepe pred začetkom preiskave in da večina kritik ni več relevantna.
Vir: Data Protection Commission: Homepage
Petek, 20.10.2023, jesen je tukaj, kaj nam prinaša?
Igor: Si že slišal za to izjemno povečanje bonitetnih točk za kmetijska zemljišča na Krasu?
Jaka: Ja, to je neverjetno. Kako lahko kraški travniki dobijo več bonitetnih točk kot njive v Prekmurju?
Igor: Res je. Geodetska uprava je spremenila bonitetne točke na podlagi Zakona o katastru nepremičnin. In rezultat tega je, da so se bonitetne točke nekaterim zemljiščem povečale tudi za šestkrat!
Jaka: In to brez kakršnega koli obvestila lastnikom!
Igor: No, najprej bi lahko preverili svoje bonitetne točke na portalu e-prostor, da vidimo, ali smo tudi mi prizadeti. Vse kar potrebujemo je številka parcele in številka katastrske občine, v kateri se ta parcela nahaja.
Vir: E-prostor: Portal Prostor Geodetske uprave RS
Petek, 28.07.2023, je že čas za dopust?
Karin: Kakšna je pri s.p. razlika med ekonomsko odvisno osebo in osebo v odvisnem razmerju?
Jaka: Ekonomsko odvisna oseba je opredeljena v delovnopravni zakonodaji oz. V ZDR-1 in pomeni da ta oseba pridobi najmanj 80% svojih letnih dohodkov od istega naročnika. Osebo v odvisnem razmerju pa opredeljujejo davčni predpisi kot vsako razmerje, ki pomeni delovno ali drugo pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.
Karin: In kaj to v praksi pomeni?
Jaka: Posledice ugotovitve odvisnosti lahko vključujejo delovnopravne in finančne posledice. To pomeni Inšpekcijski nadzor s strani Finančne uprave, ki lahko naloži dodatno odmero dohodnine in prispevkov za socialno varnost ter možnost izreka globe za prekrške delovnopravne zakonodaje, poleg vsega navedenega ima delavec možnost delodajalca tudi tožiti na ugotovitev delovnega razmerja.
Vir: (ZDR-1), FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Petek, 21.07.2023, po vsaki nevihti posije sonce
Igor: Ste slišali za nov dogovor glede zakonodaje, ki naj bi uporabnikom omogočila večji nadzor nad njihovimi podatki?
Jaka: Govoriš o tem, kako veliki tehnološki koncerni in podjetja uporabljajo naše podatke?
Igor: Ravno to. Nova zakonodaja naj bi olajšala izmenjavo podatkov med potrošniki in podjetji, do sedaj so bili ti podatki le v rokah podjetij. Poleg tega, nova pravila uvajajo tudi zaščitne ukrepe proti nezakonitemu prenosu podatkov.
Vir: Akt o podatkih: Svet in Parlament dosegla dogovor o pravičnem dostopu do podatkov in njihovi uporabi
Torek, 18.07.2023, vročina še vedno ne popušča
Igor: Evropska komisija je objavila nov zakonodajni predlog o digitalnem evru. Tudi Evropska centralna banka se zanima za digitalizacijo plačil.
Jaka: Sem ga že preletel. Ideja je, da bi uporabniki z digitalnim evrom lahko plačevali kjerkoli in kadarkoli znotraj območja evra s pomočjo digitalne denarnice, ki bi bila na voljo skupaj z že obstoječimi plačilnimi sredstvi, kot so kartice in aplikacije.
Igor: Kako pa predlog ureja področje varnosti in zasebnosti podatkov pri digitalnih plačilih?
Jaka: Digitalni evro bi zagotavljal enako raven zasebnosti pri spletnih plačilih kot ostala digitalna plačilna sredstva. Uporabniki bi razkrili manj podatkov kot pri plačilu s kartico, kar bi pomenilo podobno stopnjo zasebnosti in varstva podatkov kot pri plačevanju z gotovino ali dvigu gotovine z bankomata.
Vir: Digitalni euro – European Central Bank
Petek, 14.07.2023, danes je kava še posebej dobra
Igor: Ej, opazil sem, da je bila objavljena nova predpisana obrestna mera zamudnih obresti v višini 12%. Uf, to bodo še problemi.
Eva: Tudi jaz sem brala o tem. Od 1. julija 2023 predpisana obrestna mera zamudnih obresti znaša 12 odstotkov. Veljala pa bo naslednjih šest mesecev, razen če se v tem obdobju ne spremeni vodilna obrestna mera Evropske centralne banke.
Vir: Uradni list RS, št. 11/07
Petek, 07.07.2023, lep datum, se vam ne zdi?
Igor: Jaka, si že slišal za pojem vratarjev oziroma gatekeepers?
Jaka: Ja sem, a ni to tisti Heimdall, ki ščiti Asgard v filmu Thor?
Igor: Ne ne sem mislil pojem vratarjev v kontekstu akta o digitalnih trgih?
Jaka: Aja, seveda sem, misliš vratarje kot velika oziroma močna podjetja podjetja ali platforme, ki nadzorujejo dostop do digitalnih trgov?
Igor: Ja prav te. Zanimivo in hkrati kar malo strašljivo je spremljati, kakšen vpliv imajo taka podjetja pri nadzoru dostopa in prometa na digitalnih trgih. Večja podjetja, kot so spletni trgovci ali platforme, ki obvladujejo večino transakcij in podatkov na teh trgih. V bistvu so nekakšni vratarji, ki določajo pravila in imajo velik vpliv na uspeh drugih podjetij.
Jaka: Se strinjam. Mislim, da imajo vratarji v današnjem svetu izjemno velik vpliv, saj imajo običajno veliko moč na digitalnih trgih, na katerih vsi nastopamo. S svojim nadzorom nad dostopom uporabnikov, uporabniškimi podatki in algoritmi lahko določajo, katere storitve in izdelki bodo dosegljivi širši javnosti ter kateri ne, brez da bi se potrošniki dejansko tega zavedali. To vpliva na konkurenčnost predvsem manjših podjetij, ki se morda težje prebijajo skozi ta »vrata«.
Igor: Se strinjam. Zato je potrebno tudi to področje regulirati. Eden od ciljev akta o digitalnih trgih je pravzaprav prav preprečiti monopolistično obnašanje vratarjev in zagotoviti večjo transparentnost ter enakopravno obravnavo vseh udeležencev na digitalnih trgih. Prav tako želi EU z aktom zagotoviti večjo zaščito uporabnikov in podatkov, ki jih vratarji zbirajo.
Jaka: Se popolnoma strinjam s tabo. Vsekakor zanimiva tema, ki jo moramo podrobno spremljati.
Petek, 30.06.2023, adijo junij
Žanet: Hej, Igor. Nekaj bi te vprašala. Kakšni so pogoji za veljavnost konkurenčne klavzule?
Igor: Seveda, Žanet. Konkurenčna klavzula mora biti navedena v pisni obliki in delavec mora biti za čas trajanja klavzule upravičen do nadomestila. To nadomestilo ne sme biti manjše od tretjine povprečne mesečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja.
Žanet: Aha, razumem. Torej če mi delodajalec ne plača nadomestila, klavzula ni veljavna?
Igor: Tako je. Delodajalec se mora zavezati k plačilu nadomestila in natančno določiti njegovo višino, sicer klavzula ni veljavna. Poleg tega trajanje konkurenčne klavzule ne sme biti nerazumno dolgo (daljše od dveh let). V konkurenčno klavzulo je smiselno vključiti tudi druge pogoje oz. omejitve, da določimo v katerih primerih se konkurenčna klavzula sploh lahko uporablja. Samo pavšalno navedena konkurenčna klavzula ni veljavna.
Žanet: Super, Igor. Hvala ti.
Igor: Ni problema, Žanet.
Petek, 23.06.2023, z eno nogo na dopustu
Eva: Živijo, Jaka, si videl novico o Spotifyju?
Jaka: Nisem, kaj se je zgodilo?
Eva: Izgleda, da so se znašli v težavah z zbiranjem podatkov uporabnikov. Švedski informacijski pooblaščenec jim je izrekel globo.
Jaka: Resno? Zakaj?
Eva: Zaradi neustreznega obveščanja uporabnikov o zbiranju njihovih zasebnih podatkov. Niso jasno razložili, kako obdelujejo podatke, kar je bilo v nasprotju s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Jaka: Uf, to pa ni dobro. Kakšna je bila kazen?
Eva: Velika. Globo v višini 58 milijonov švedskih kron (skoraj 5.000.000 Eur) je izrekel švedski informacijski pooblaščenec.
Jaka: To je ogromno! Toda Spotify ima več kot 500 milijonov aktivnih uporabnikov, od katerih 210 milijonov plačuje naročnino, kajne?
Eva: Tako je. Kljub temu so povedali, da kršitve niso bile tako resne. Toda vseeno, to je opomin, da se morajo držati pravil obveščanja po GDPR.
Jaka: Da, točno. Verjetno bodo zdaj bolj previdni glede obdelave osebnih podatkov uporabnikov.
Vir: IMY
Petek, 16.06.2023, pol pisarne prazne
Evropski regulator za varstvo podatkov je podjetju Meta, ki ima v lasti Facebook in Instagram zaradi kršitev zasebnosti kazensko sankcijo v višini 1,2 milijarde evrov. Podjetje je bilo obtoženo, da podatkov svojih uporabnikov ni ustrezno varovalo in da jih je nezakonito delilo s tretjimi osebami. Kazen, ki so podjetju dodelili je rezultat dolgotrajne preiskave. Je ena najvišjih kazni, ki jih je regulator izdal do sedaj. Kazenska sankcija služi kot opozorilo drugim podjetjem, da jih opomnijo na pomembnost varovanja zasebnosti in skladnosti z evropsko zakonodajo o varstvu podatkov.
Vir: 1.2 billion euro fine for Facebook as a result of EDPB binding decision
Petek, 09.06.2023, poletje je že skoraj tu
11. maja je Evropski parlament potrdil osnutek pogajalskega izhodišča o aktu o umetni inteligenci. V osnutku je poudarjena potreba po nadzoru sistemov umetne inteligence s strani ljudi, z namenom da bi zagotovili transparentnost, varnost in okoljsko sprejemljivost. Pravila, ki so v osnutku predlagana temeljijo na ravni tveganja, pri čemer bi bili strogo prepovedani sistemi z nesprejemljivo ravnjo tveganja za varnost ljudi. Prepovedali bi tudi vsiljive in diskriminatorne sisteme – vključno z biometričnimi sistemi za identifikacijo na javnih mestih. Poleg tega bi prepovedali tudi sistem za zaznavanje čustev v organih pregona, v izobraževalnih ustanovah, na delovnih mestih ter črpanje biometričnih podatkov za prepoznavo obraza z družbenih omrežij. Stališče parlamenta vključuje tudi obveznosti za ponudnike temeljnih modelov umetne inteligence, ki se učijo na podlagi neoznačenih podatkov. Tako bi uporabniki imeli pravico do pritožbe istočasno pa tudi razlage odločitev, sprejetih na podlagi visoko tveganih sistemov umetne inteligence. Predvidoma bo stališče glasovano v mesecu juniju 2023 na plenarnem zasedanju parlamenta, zatem pa se bodo začela pogajanja s Svetom EU, ki je svoje izhodišče že sprejel decembra leta 2022.
Vir: AI Act: a step closer to the first rules on Artificial Intelligence
Petek, 02.06.2023, komaj čakamo vikend
Iztekel se je rok za uvedbo zunanjih in notranjih prijavnih poti za zaščito žvižgačev za državne organe in zasebne sektorje, ki ima več kot 250 zaposlenih. Tiste organizacije, ki imajo 50-249 zaposlenih, imajo čas za uvedbo do 17. decembra. Uveljavljen zakon iz letošnjega februarja ščiti tiste, ki prijavijo kršitve prava EU. Zaupniki, ki obravnavajo prijave, identitete prijaviteljev ne smejo razkriti.
V notranje prijavne poti je vključeno imenovanje zaupnika, določanje naslova za prejemanje prijav in sprejemanje notranjih pravil za obravnavo prijav. Možne so tudi zunanje prijave, in sicer v primeru, ko notranje prijave niso učinkovite ali pa organizacija ni uvedla notranje prijavne poti.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v sodelovanju z organi za zunanjo prijavo prek e-uprave omogočilo oddajanje anonimnih ali podpisanih zunanjih prijav. V začetni fazi bo prek e-uprave omogočeno oddati zunanje prijave 11 organom, ostalim pa prek njihovega posebnega elektronskega naslova.
Komisija za preprečevanje korupcije je vzpostavila center za zaščito prijaviteljev, ki opravlja sistemsko vlogo na področju zaščite prijaviteljev. V sodelovanju s protikorupcijsko komisijo je Ministrstvo za pravosodje pripravilo vrsto spletnih seminarjev za zavezance in zaupnike.
Vir: Inspekcijski postopki – zaščita prijaviteljev
Petek, 26.05.2023, lep sončen dan
Eva: Ali lahko prosto uporabljamo oznako “Made in EU” ali “Narejeno v Evropi”, če proizvajamo blago v državi EU?
Jaka: Da, v primeru, da proizvajamo blago v državi Evropske unije, lahko prosto uporabljamo oznako “Made in EU” ali “Narejeno v Evropi”. Ta oznaka jasno nakazuje, da je izdelek proizveden v eni od držav Evropske unije in izpolnjuje evropske standarde kakovosti.
Vir: Evropski parlament
Ne odgovarjamo za natančnost pogovorov. Z vami delimo vsebino pogovorov, ki jih imamo v naši odvetniški pisarni ob jutranji kavi. Ker gre za sproščen pogovor med kolegi odgovori niso preverjeni z vso potrebno skrbnostjo, ki pritiče odgovorom odvetnika, zato ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za primer nadaljnje uporabe teh odgovorov ali sklicevanja na nji
Povezane teme: Uncategorized