Družinsko podjetništvo in njegova pravna obravnava

Ekonomski in družbeni pomen, ki ga ima družinsko podjetništvo je v evropskem in slovenskem okolju velik, zato njegove pravne obravnave ne bi smeli zanemarjati.

Družinsko podjetništvo in pomen, ki ga ima za gospodarstvo

Družinska podjetja so v preteklosti na splošno veliko prispevala k porastu evropskega gospodarstva in imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti in družbenem razvoju, zmanjševanju brezposelnosti, zlasti med mladimi, ter pri naložbah v človeški kapital. Pomen preučevanja in razumevanja pravnih vidikov delovanja družinskih podjetij izhaja tudi iz Resolucije Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi[1], s katero ta poziva Evropsko komisijo, naj z boljšo pripravo zakonodaje opravi analizo obstoječe zakonodaje držav članic, ki vpliva na družinska podjetja, da bi opredelili težave in ovire za rast. Poleg tega resolucija priznava, da fiskalno, pravno in upravno okolje, v katerem družinska podjetja (in lastniško upravljana podjetja) delujejo, določa združeni učinek prava gospodarskih družb in zasebnega prava, zato je potrebno tematiko družinskega podjetništva obravnavati skozi prizmo različnih pravnih disciplin. Večgeneracijski značaj družinskih podjetij krepi stabilnost gospodarstva. Družinska podjetja imajo običajno ključno vlogo v regionalnem razvoju z vidika zaposlovanja, prenosa strokovnega znanja in izkušenj ter regionalnega načrtovanja.[2]

Po statistikah iz leta 2015 je kar 85 % vseh evropskih podjetij družinskih podjetij in ta zagotavljajo 60 % delovnih mest v zasebnem sektorju.[3] Po statistikah svetovne banke je med 500 največjimi družinskimi podjetji na svetu skoraj polovica evropskih.[4]

Analiza pravnega okolja, ki je relevantno za družinsko podjetništvo

Pomen, ki ga podjetniško udejstvovanje družin oz. sorodstveno povezanih oseb poraja potrebo po analizi pravnega okolja, ki ureja področje delovanja gospodarskih družb in zadeva odnose med sorodstveno povezanimi osebami.

Na evropski ravni, tako kot tudi v Sloveniji, torej ni pravno zavezujoče in harmonizirane opredelitve pojma »družinsko podjetje«,[5] zato obstaja zaradi zakonodajnih in statističnih razlogov potreba po opredelitvi družinskih podjetij, ki bo veljala na evropski ravni.[6]

Namen posebne normativne obravnave družinskih podjetij je v kontekstu različnih zakonov različen, skupen imenovalec posebnih zakonskih norm pa je ohranjanje podjetij in podjetništva v zaključenem krogu (sorodstveno povezanih) oseb z namenom povečevanja možnosti preživetja in razvoja podjetja. Razlog, zakaj družinska podjetja upravičujejo posebno obravnavo je v njihovem pomenu za gospodarsko okolje in blagostanje širše družbe, v katerih delujejo. Ne smemo spregledati podatkov, da družinska podjetja zagotavljajo 8,8 milionv delovnih mest v zasebnem sektorju[7]; da vodijo svoje poslovanje neoporečno in da imajo visoke vrednote, obenem pa s svojimi zaposlenimi in z okoljem ravnajo v skladu z visokimi standardi družbene odgovornost gospodarskih družb, kar ustvarja ugodno okolje za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja[8] ipd.

Razlogi zaradi katerih družinsko podjetništvo zasluži posebno normativno obravnavo

Namen ohranjanja enotnosti proizvodnega premoženja je pri nas izrecno izpeljan v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki ureja posebnosti pri dedovanju kmetijskih gospodarstev – zaščitenih kmetij, preprečuje drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč, in ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij (1. člen ZDKG). Podobno pravilo pozna tudi nemško pravo, kjer se lahko kmetija sodno dodeli enemu od sodedičev zaradi odvrnitve nevarnosti drobitve kmetije.[9]

V Franciji drobitev trgovskih, industrijskih in obrtnih podjetij, ki so družinskega značaja, preprečuje Code Civile[10], ki problematiko drobitve ureja v 832. členu.

Prizadevanja različnih interesnih skupin in združenj, katerih namen je spodbujanje družinskega podjetništva in razvoj okolja, v katerem družinska podjetja delujejo, se zrcali v normativni ureditvi, ki sledi kot odgovor na omenjene zahteve. Osrednji cilji, ki jih omenjene skupine, kot predstavnice interesov družinskih podjetij, izpostavljajo, so naslednji:

• spodbujanje medgeneracijskega lastniškega prehoda, razvoj korporativnega upravljanja v družinskih podjetjih, spodbujanje ugodnega davčnega okolja za družinsko podjetništvo, predvsem na področju davčne obravnave dedovanja in darovanja (The Family Business Network)[11];
• spodbude za dolgoročno in trajnostno družinsko podjetništva s pomočjo spodbudnega pravnega, administrativnega, davčnega in izobraževalnega okolja s poudarki na tem, da davčna in druga regulatorna pravila ne omejujejo možnosti prenosa lastništva podjetij na naslednike, da je lastniška udeležba v podjetjih deležna enakih davčnih ugodnosti kot financiranje družbe z dolgom (davčni ščit), ipd. (EFB – European Family Business)[12];
• ugodna obdavčitev dediščine in daril, dolga, lastniškega kapitala in obdavčitvi pravnih oseb, ki so družinska podjetja, kar je za slednja življenjskega pomena; države članice naj pregledajo ugodno obravnavo dolga v svojih davčnih zakonikih, ocenijo njen vpliv na finančno strukturo podjetij in raven naložb ter zagotovijo, da bo lastniško financiranje enako obravnavano kot dolžniško financiranje, da ne bi ovirali dedovanja lastništva in dolgoročnih možnosti družinskih podjetij; ter da se poenostavijo upravni postopki in sistemi obdavčenja (Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi)[13];
• odprava ali znižanje davkov pri dedovanju podjetja, lažji dostop do virov financiranja, ugodna obravnava zadržanih dobičkov v družinskih podjetjih … (Ekspertna skupina Evropske komisije).[14]

Vpliv regulatornega okolja na družinsko podjetništvo so pokazale tudi empirične raziskave, ki med drugim ugotavljajo, da obdavčitev kapitalskih dobičkov in dediščine vpliva na tip družinskega podjetništva v posamezni državi. Naravna tendenca podjetja in njenih vodilnih je, da poskušajo minimizirati davčno obremenitev in zadržati sadove svojega dela znotraj družine in podjetja.[15]

[1] Resolucije Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi.

[2] Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi, preambula točka B.

[3] Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi, preambula točka C.

[4] Global Family Business Index, University of St. Gallen, Center for Family Business, World Bank.

[5] Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi, točka K in L preambule.

[6] Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi, točka 29.

[7] Family busines in Europe: facts and figures, EY Family Business Yearbook 2016.

[8] Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi, preambula točka H.

[9] Lange Heinrich, Kuchinke Kurt, Lebrebuch des Erbrechts, 4. izdaja, 1995, str. 32.

[10] Code civil, Version consolidée au 1 juillet 2016.

[11] FBN – The Family Busines Netowrk.

[12] EFB – European Family Business.

[13] Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi, točki 9 in 19.

[14] Overview of Family Business Relevant Issues: Research, Networks, Policy Measures and Existing Studies – Final Report of the Expert Group, 2009, str. 11,

URL: http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/10388/attachments/1/translations/en/renditions/native, obiskano 25 julij 2016 (v nadaljevanju: Final Report of the Expert Group).

[15] Sharma Pramodita, An Overview of the Field of Family Business, Studies: Current Status and Directions for the Future, Family Business Review, vol. XVII, no. 1, March 2004, str. 5.