Spremenjen Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/2013) postavlja ločnico med pojmoma odvisna oseba in zaposleni. Kot osebo v delovnem razmerju se šteje osebo, ki je v razmerju z delodajalcem, in ki se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Velja, da se kot oseba v delovnem razmerju šteje tudi oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, če ima narava njunega odnosa zgoraj naštete značilnosti.
Ekonomsko odvisna oseba je v skladu z 213. členom ZDR-1 samozaposlena oseba (torej samostojni podjetnik ali fizična oseba z dejavnostjo), ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti, ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.
Ureditev statusa ekonomsko odvisnih oseb je po svoje logična posledica dejstva, da se je fleksibilnost trga dela v preteklih obdobjih dogajala na način, da so delavci svoj status iz zaposlenega pogosto spreminjali v status samozaposlenega, pri čemer so za delodajalca opravljal ista dela, ter z enako intenzivnostjo kot bi jih, ali jih je pred tem opravljala pri delodajalcu zaposlena oseba. Motiv takšnega odnosa med delavcem in delodajalcem je bil interes slednjih, da omilijo svojo vezanost na število delavcev, ki delajo zanj ali konkretno osebo, ki je z delodajalcem v pogodbenem delovnopravnem razmerju. Takšni odnosi pa vodijo k zniževanju ravni pravne varnosti delavcev, ter k postopni degradaciji sistema pravic delavcev.
Izmed naštetih pravic je verjetno najbolj zanimiva tista, ki se nanaša na prepoved odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih razlogov. To pomeni, da bo delodajalec lahko ekonomsko odvisni osebi odpovedal pogodbo o sodelovanju po postopku redne ali izredne odpovedi. V zvezi s tem bo zanimivo videti, kakšna praksa se bo oblikovala v zvezi z vodenjem postopka odpovedi pogodbe o sodelovanju.
Kakor gre razumeti bo za odpoved pogodbe, ki je posledica ravnanj, ki pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposliti, potrebno izpeljati postopek z obvestilom in obveznim zagovorom, ki predstavljata procesni predpostavki izredne odpovedi pogodbenega razmerja.
V zvezi z ugotavljanjem ekonomske odvisnosti bo pomembno vlogo igrala tudi aktivnost ekonomsko odvisne osebe same. Ta bo za upravičenost do omejenega delovno pravnega varstva po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje. To bo storila tako, da bo naročniku posredovala vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.
Menimo, da se bo tudi glede načina dokazovanja morala izoblikovati ustrezna praksa, saj iz zakonske dikcije ni jasno razvidno, kakšen bo postopek oz. način ugotavljanja ekonomske odvisnosti.
Povezane teme: Delovno pravo