Državni zbor je 27. 5. 2025 sprejel Zakon o individualnih naložbenih računih, ki uvaja posebno vrsto naložbenega računa in omogoča preprostejše, preglednejše ter stroškovno učinkovitejše vlaganje fizičnih oseb na kapitalskih trgih.
Ključne novosti oblike trgovalnega računa – individualni naložbeni račun (INR), ki je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja fizičnih oseb v finančnih instrumentih, smo izpostavili že v članku: Individualni naložbeni račun priložnost za davčno ugodno dolgoročno varčevanje?
V tokratnem članku se bomo posvetili bolj praktični uporabi.
Invidivualni naložbeni račun, ki predstavlja posebno obliko trgovalnega računa, ki omogoča vlaganje v nabor finančnih instrumentov, lahko odpre fizična oseba, ki je davčni rezident Slovenije, in sicer samo enkrat v življenju. Praviloma bo to pomenilo, da lahko tak račun odpre tudi otrok oz. skrbnik za račun otroka.
To v praksi pomeni, da s. p. in pravne osebe INR ne morejo odpreti.
Prav tako ni možna delitev latništva oziroma skupno lastništvo INR.
Zakon določa še posebne pogoje glede vplačil, in sicer lahko imetnik v prvem letu vloži največ 20.000,00 EUR, vsako nadaljnje leto pa največ 5.000,00 EUR oziroma dodatnih 5.000,00 EUR, če jih vloži v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil pa ne sme preseči 150.000,00 EUR.
Ključna prednost INR naj bi bila poenostavljeni postopki obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejša davčna obravnava, velika fleksibilnost pri upravljanju naložb s poudarkom na varnosti.[1]
Prve INR bo možno odpreti v naslednjem letu. [2]
Največja prednost naj bi bila v davčni obravnavi, saj ob prodaji finančnih instrumentov (delnice, obveznice, zakladne menice, ETF skladi) s prilivi na INR ne pride do obdavčitve, temveč se to zgodi šele ob izplačilu denarnih sredstev z INR. Ugodnost ne velja za vse instrumente pač pa praviloma le tiste, ki so prejeti v trgovanje na organiziranem trgu v EU ali državah članicah OECD.
Izplačilo donosa se obdavči z dohodnino po stopnji 15 odstotkov kot dokončnim davkom, prvo izplačilo z INR po 15 letih od odprtja računa, če v obdobju pred tem ni bilo izplačil z INR, pa se z dohodnino ne obdavči.
Zakon o individualnih naložbenih računih predvideva dve možnosti upravljanja sredstev, in sicer samostojno (imenik INR sam) ali v okviru storitve (ponudnik INR upravlja sredstva v imenu imetnika INR).
Register ponudnikov INR bo javno objavila Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Načeloma ne. Zakon pa predvideva izjeme v primeru dedovanja ali delnice, pridobljene v postopku preoblikovanja Vzajemne.
Zakon uvaja posebno davčno obravnavo dohodkov z INR kot novo podskupino dohodkov iz kapitala s poenostavljenim načinom obračunavanja in plačevanja davka prek sistema davčnega odtegljaja, ki ga bo za imetnike računov opravljal ponudnik INR.
Ključne točke:
1. Davčni odtegljaj izvaja ponudnik INR, zato imetnikom ni treba sami obračunavati in plačevati davka.
2. Dohodki (dividende, obresti, kapitalski dobički ipd.) se ob prejemu na INR ne obdavčijo.
Z izbiro vlaganja v finančne instrumente prek investicijskega računa (INR) se zavezanec odloči za drugačen davčni režim kot pri običajnih trgovalnih računih. Pri tem načinu namreč prihodki, kot so dividende, obresti, drugi dohodki ter dobički iz prodaje finančnih instrumentov, ob njihovem prejemu na INR niso predmet obdavčitve. Ključna prednost INR je torej v tem, da se ob dosegu teh dohodkov davčna obveznost še ne sproži.
Če zavezanec prejeta sredstva (npr. obresti, dividende ali kapitalske dobičke) na INR reinvestira, jih lahko nemoteno uporablja za nadaljnje trgovanje, saj mu ob njihovem prejemu ni treba poravnati davčnih obveznosti. Davčna obravnava sredstev na INR se tako razlikuje od običajnega sistema, saj ni vezana na posamezne vrste kapitalskih dohodkov.
Vzpostavljena je posebna kategorija – dohodek iz INR, ki se ločeno obravnava in se ne vključuje v obdavčitev v trenutku prejema dohodkov. Davčna obveznost v povezavi z INR nastopi šele takrat, ko zavezanec sredstva dejansko izplača iz INR.
3. Obdavči se le donos – to je razlika med vrednostjo sredstev ob izplačilu in skupnim zneskom vplačil
4. Glavnica (vplačila) se ob izplačilu ne šteje kot dohodek in ni obdavčena.
5. Uvedena je nova podkategorija kapitala: dohodek z INR
6. Davčna stopnja je 15 %, vendar je možna popolna oprostitev davka, če:
Povezane teme: Virtualno premoženje in nove tehnologije