26. oktobra, 2020

Elektronska skupščina delničarjev

Elektronska skupščina delničarjev

Epidemija covida-19 in njen vpliv na omejitev druženja nehote izpostavlja vprašanje možnosti izvedbe elektronske skupščine delničarjev s pomočjo uporabe elektronskih sredstev. V strokovni javnosti je sicer omenjeno stališče, da skupščina družbe ni javni dogodek, zato naj zanjo ne bi veljale omejitve zbiranja, ki za take dogodke veljajo, vendar se kljub temu pojavljajo pomisleki[1] glede tega, kako v obliki skupščine institucionalizirano »srečanje« delničarjev izvesti ob spoštovanju vseh zaukazanih in priporočenih omejitev stikov.

[1] »V obdobju epidemije COVID-19 se je izvedba skupščin zaradi prepovedanega združevanja ljudi izkazala kot resen problem. V obdobju omenjene prepovedi so bile tako izvedbe skupščin praktično prepovedane«; Agencija za trg vrednostnih papirjev, Okrožnica javnim družbam, Številka: 4020-2/2020-29 z dne  2. junija 2020.

Splošno o uporabi elektronskih sredstev pri izvedbi elektronske skupščine delničarjev

Uporaba elektronskih sredstev pri izvedbi elektronske skupščine delniške družbe je lahko v obliki popolnoma virtualne skupščine (torej brez fizičen prisotnosti delničarjev), ali pa kot t. i. hibridna skupščina[1] delničarjev. Slednja poteka v fizični obliki (torej kot klasična skupščina delničarjev), na njej pa imajo možnost brez fizične prisotnosti sodelovati delničarji iz oddaljene lokacije.

Določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1),[2] ki govorijo o možnosti izvedbe elektronske skupščine delničarjev z uporabo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti delničarjev, izdajateljev ne omejujejo pri izbiri popolno virtualne ali hibridne skupščine delničarjev, vendar je glede na izkušnje iz drugih držav veliko verjetneje, da bodo skupščine z uporabo možnosti glasovanja na daljavo potekale še naprej kot klasične skupščine delničarjev z možnostjo vključevanja delničarjev na daljavo (torej kot hibridne skupščine delničarjev).

[1] Vir na povezavah: http://www.ixtlan.si/elektronske-skupscine/, https://www.computershare.com/au/Pages/Virtual-AGM-Handbook-virtual-or-hybrid.aspx, https://www.eqs.com; https://digitale-hauptversammlung.de

[2] Ur. l. RS, št. 65/09 – UPB in nasl.

Zakonski okvir v Republiki Sloveniji

Temeljno normativno izhodišče in podlago za uporabo elektronskih sredstev, ki omogočajo udeležbo delničarjev na skupščini ali njihovo glasovanje pred ali na sami skupščini, s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti, izhaja iz 297. člena ZGD-1. Ta določa, da morajo biti za izvedbo elektronske skupščine delničarjev, torej v elektronski obliki brez fizične prisotnosti delničarjev izpolnjeni naslednji pogoji:

  • možnost izvede skupščine v elektronski obliki mora biti predvidena v statutu družbe,
  • v pravilniku ali drugem aktu, ki ga sprejme uprava družbe mora biti podrobneje urejen postopek izvedbe skupščine delničarjev z uporabo elektronskih sredstev, ter
  • zagotovljena mora biti publiciteta v zvezi z možnostjo izvedbe elektronske skupščine z ustreznim obvestilom, ki je vključeno v objavo sklica skupščine delničarjev.

Osrednje vprašanje, ki ga izpostavlja tudi ZGD-1, se nanaša na ugotavljanje identitete delničarjev, ter na problematiko varnega elektronskega komuniciranja. Zakon namreč določa, da sta udeležba in glasovanje na skupščini lahko odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega elektronskega komuniciranja in še to le do mere, sorazmerne uresničitvi tega cilja (torej ugotovitev identitete, varno elektronsko komuniciranje). Za presojo primernosti uporabljenih elektronskih sredstev je potrebno tudi upoštevati, da se v zvezi s skupščino delničarjev sestavi zapisnik v notarski obliki (304. člen ZGD-1), ki pogojuje višjo raven formalnosti v postopku izvedbe skupščine delničarjev.

Izpostavljena pravna izhodišča za uporabo tehnoloških rešitev

Za presojo vprašanja uporabe elektronskih sredstev pri izvedbi elektronske skupščine delničarjev je pomembno razumevanje pravne narave in stopnje formalizacije, ki se zahteva pri izvedbi skupščine delničarjev. Ravno tako je potrebno poznati pravne posledice postopkovnih napak pri izvedbi skupščine delničarjev, ki jih lahko pogojuje uporaba elektronskih sredstev.

Notarski zapisnik elektronske skupščine delničarjev

Skupščina je strogo formaliziran postopek, saj mora vsak skupščinski sklep potrditi notar v notarskem zapisu, ki ga mora poslovodstvo v 24 urah po koncu skupščine poslati registru v notarsko overjenem prepisu skupaj s prilogami (304. člen ZGD-1). Zapisniku mora biti obvezno priložen tudi seznam udeležencev skupščine.

V zvezi z uporabo elektronskih sredstev pri izvedbi elektronske skupščine delničarjev pa je potrebno poznati zakonitosti priznavanja statusa lastnoročnega podpisa podpisu, podanem v elektronski obliki. Le t. i. kvalificiran digitalni podpis lahko enačimo z lastnoročnim podpisom (več v nadaljevanju), ki se zahteva pri sklepanju pravnih poslov, posebej ko govorimo o pravnih poslih, za katere se zahteva, da so sklenjeni v notarski obliki.

Ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov

Pri uporabi in izbiri elektronskih sredstev pri izvedbi elektronske skupščine delničarjev moramo poznati tudi sankcije, ki so lahko posledica nespoštovanja oblikovnih zahtev, ki jih ZGD-1 določa v zvezi z organiziranjem in izvedbo skupščine delničarjev.

Sklep skupščine je namreč lahko ničen (390. člen ZGD-1), če npr. zapisnik o vodenju skupščine ni zapisan v notarski obliki (304. člen ZGD-1). Nadalje je sklep skupščine izpodbojen (395. člen ZGD-1), če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut družbe (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina).

Pravica do obveščenosti, ko delničar na skupščini sodeluje brez fizične prisotnosti

Pravica do ustrezne obveščenosti delničarja, ki odloča na skupščini delničarjev, je ena od temeljnih pravic, ki jih ureja 305. člen ZGD-1. Ta določa, da  mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Če je bil delničarju dan podatek zunaj zasedanja skupščine, ga je treba dati vsakemu drugemu delničarju na njegovo zahtevo, tudi če ni potreben za presojo zadeve z dnevnega reda.

Na težo delničarjeve pravice do obveščenosti kaže tudi določba 395. člena ZGD-1, po kateri je neustrezno obveščanje delničarjev tudi razlog izpodbijanja skupščinskega sklepa.

Odgovornost izdajatelja za povezljivost delničarjev, ki niso fizično prisotni

Eno pomembnejših vprašanj, ki so povezana s sodelovanjem in glasovanjem delničarja na skupščini brez delničarjeve fizične prisotnosti, je zagotavljanje povezljivosti. Vsekakor je na izdajatelju odgovornost, da na svoji strani zagotovi povezljivost z zagotovljenim ustreznim nivojem razpoložljivosti povezave (ang, service level agreement, SLA), vendar do izpada povezave in stika delničarja s skupščino delničarja lahko kljub temu pride ali pa pride zaradi razlogov na strani delničarja ali sploh izven sfere vpliva deležnikov skupščine.

O elektronski identiteti delničarja

Pri iskanju rešitev, ki se nanašajo na elektronsko identiteto delničarja, lahko izhajamo iz rešitev, ki so se uveljavile v primerljivih pravnih okoljih (npr. Nemčiji) ali pa lahko izhajamo iz že vzpostavljene infrastrukture varnega elektronskega poslovanja.

Ne glede na izbrano tehniko avtentikacije in komuniciranja delničarjev v okviru elektronske skupščine delničarjev je potrebno zagotoviti revizijsko sled vseh postopkov ugotavljanja in potrjevanja istovetnosti ter e-glasovanja.

Ugotavljanje identitete delničarja v skladu z eIDAS uredbo in ZEPEP (storitve zaupanja)

Uredba eIDAS za namen elektronskega identificiranja zahteva in predvideva sredstva elektronske identifikacije, ki jih za ta namen izdajajo izdajatelji skladno z nacionalno zakonodajo, ter jih države članice priglasijo za čezmejno elektronsko poslovanje na EU nivoju. Govorimo o t. i. storitvah zaupanja (3.člen /16 Uredbe eIDAS), ki pomenijo elektronsko storitev, ki se praviloma opravlja za plačilo in vključuje:

  • ustvarjanje, preverjanje in potrjevanje veljavnosti elektronskih podpisov, elektronskih žigov ali elektronskih časovnih žigov, storitev elektronske priporočene dostave in potrdil, povezanih s temi storitvami, ali
  • ustvarjanje, preverjanje in potrjevanje veljavnosti potrdil za avtentikacijo spletišč ali
  • hrambo elektronskih podpisov, žigov ali potrdil, povezanih s temi storitvami.

Trenutno v skladu z 2. členom Uredbe eIDAS v Republiki Sloveniji lahko kvalificirano potrdilo za elektronski podpis uporabljamo kot sredstvo elektronske identifikacije, vendar le v primeru, da je bilo kvalificirano potrdilo za elektronski podpis izdano tudi za namen avtentikacije.

Elektronsko komuniciranje delničarjev z uporabo uporabniškega imena in gesla

Uporaba storitev zaupanja kot jih določa eIDAS, pogojuje višji nivo kompleksnosti, zato so izdajatelji v primerljivih pravnih okoljih prijavo in glasovanje na elektronski skupščini uredili na način, da delničarjem posredujejo osebno geslo, s katerim lahko vstopajo v namensko spletno aplikacijo, ki omogoča udeležbo in glasovanje na elektronski skupščini delničarjev. Delničarji so poučeni, da je osebno geslo namenjeno zgolj njim, ter da morajo v primeru izgube ali suma na zlorabo gesla o tem takoj obvestiti izdajatelja, da lahko ta (prek namenske telefonske številke ali spletnega naslova namenjenega delničarjem) onemogoči dostop do elektronske skupščine delničarjev osebi, ki bi tako osebno geslo uporabljala. V primeru blokade osebnega gesla ostaja delničarjem možnost oddaje glasov prek pošte, z oddajo pooblastila ali z osebno udeležbo na  elektronski skupščini.

Menimo, da bi v slovenskem okolju ustrezno raven varnosti, ki ne bi postavljala pod vprašaj avtentičnosti subjekta, ki razpolaga z delničarjevim osebnim geslom, zagotovili tako, da bi geslo delničarju poslali s priporočeno pošto. S tem bi zagotovili, da osebno geslo prevzame tisti, ki je do njega upravičen.

O varnem elektronskem komuniciranju

Tehnične zahteve za varno elektronsko poslovanje določa tudi ZEPEP, ki v 37. členu določa, da morajo sredstva za varno elektronsko podpisovanje vključevati uporabo ustreznih postopkov in infrastrukture, s katero je (podobno kot to izhaja iz zahtev standarda ISO 27001) zagotovljena zaupnost, učinkovita zaščita pred poneverjanjem z uporabo trenutno dostopne tehnologije, ter omejen dostop nepooblaščenim osebam. Ravno tako uredba eIDAS na več delih (npr. v 24. členu) postavlja zahtevo, da morajo ponudniki storitev zaupanja uporabljati zaupanja vredne sisteme in izdelke, ki so zaščiteni pred spreminjanjem ter zagotavljajo tehnično varnost in zanesljivost postopkov, pri katerih se uporabljajo, zaupanja vredne sisteme za shranjevanje podatkov, ki jih prejme, v preverljivi obliki, ter sprejeti ustrezne ukrepe proti ponarejanju in kraji podatkov.

Sklep

Virtualne in hibridne elektronske skupščine delničarjev so že realnost in brez dvoma tudi neizogibna prihodnost. Tako kot na drugih področjih je tudi na področju uresničevanja pravic delničarjev digitalizacija, v zadnjem času pa tudi epidemija COVID-19, dala tradicionalnim korporacijskopravnim institutom nov zagon in novo dimenzijo. Glede na že vzpostavljene prakse in orodja, ki omogočajo poslovanje v digitalnem svetu, je pričakovati, da bosta praksa in zakonodajalec verodostojne in strokovno utemeljeno odgovorila na aktualna vprašanja. Vsekakor pa se moramo zavedati, da poti nazaj, v varno in predvidljivo okolje fizičnega sveta, najbrž ni, zato je odgovorno, da se tudi delniške družbe pripravijo na »novo realnost« in se pri zagotavljanju pravic delničarjev prilagodijo zahtevam digitaliziranega sveta.

Povzeto po »Uporaba elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti delničarjev pri izvedbi skupščine delničarjev«, avtor Mag. Igor Pirc MBA, 34. številka revije Pravna praksa,  septembra 2020.

5/5 - (2 glasova)

Povezane teme: Korporacijsko Pravo

Vprašajte nas

Kontakt

  • Imate vprašanja za katere menite da vam lahko pomagamo? Vprašati ni greh!
  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.