Sodna praksa, ki zadeva načrt pripojitev družbe se osredotoča na spodaj obravnavana vprašanja:
Pripojitve družbe ne pomeni, da dolžnik odtujuje premoženje, ga skriva ali z njim drugače razpolaga. Zaradi pripojitve ni oteženo uveljavljanje upnikovih terjatev. Bistveno je, da pripojitev družbe pomeni, da na prevzemno družbo preide vse dolžnikovo premoženje, ter vse njegove pravice in obveznosti.
Odpravnina prestavlja obliko odškodnine. Ko se izvede pripojitev ima to posledice, ki jih uvrščamo v Korporacijsko pravo, ki ne posega v odškodninsko razmerje, ki ga dogovor o odpravnini predstavlja. Pripojitev družbe pomeni prehod obveznosti iz družbe nad katero je bila izvedena likvidacija na prevzemno družbo.
Preimenovanje družbe oz. sprememba imena firme zaradi pripojitve družbe med izvršilnim postopkom ne vpliva na sposobnost te družbe biti stranka postopka. Njena identiteta se namreč zaredi tega ne spreminja.
Če je potem, ko je bila že vpisana pripojitev družbe v sodni register v zemljiški knjigi kot hipotekarni upnik vpisan pravni naslednik pripojene družbe se šteje, da je pravni naslednik družbe, ki je bila pripojena.
Odtujitev terjatev ne ovira dejstvo, da se pravda ne dokonča med istima strankama zaradi tega, ker je bila izvedena pripojitev podjetja. Ker je bila med pravdo izvedena pripojitev prevzemnika terjatev k odstopnici terjatev je odstopnica terjatev ponovno postala imetnica terjatev. Glede na opisane okoliščine se pripojitev ne šteje kot sprememba tožeče stranke.
Ko se izvede pripojitev sledi likvidacija oz. prenehanje prenosne družbe. Prevzemna družba tako postane univerzalni pravni naslednik pravdne stranke, ki je se je pripojila. Pripojitev torej ne vpliva na pravna razmerja v katerih je nastopala družba, ki se je pripojila. Obveznost predložitve izjave o premoženjskem stanju, ki je formalna zahteva v zvezi s predlogom za oprostitev sodnih taks v postopku, ko se izvede pripojitev preide na prevzemno družbo.
Vir: VSL sklep I Cpg 1732/2013
ZDR določa, da se šteje za delovno dobo pri delodajalcu tudi doba pri pravnih prednikih, torej tistih, ki so prenehali, ko je bila izvedena pripojitev družbe. To je potrebno upoštevati tudi v primeru pravic, ki gredo zaposlenemu ob prenehanju delovnega razmerja.
Pravne posledice pripojitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. Vpis pripojitve družbe v sodni register ima zato konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe s pripojitvijo so tako daljnosežne, da vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica ničnosti ni mogoča, saj bi predstavljala nepremostljivo oviro oziroma in bi bila nemogoča. Zato ZGD-1 izrecno določa, da po vpisu pripojitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti ne vplivajo na pravne posledice pripojitve.
Povezane teme: Korporacijsko Pravo, Združitve in delitve