Pismo o nameri v postopku prodaje podjetja

Pismo o nameri je prvi formalni korak v postopku prodaje podjetja. Kupcu in prodajalcu pismo o nameri služi kot pomemben usmerjevalec pogajanj in kasnejšega poteka postopka prevzema podjetja.

Pravno zavezujoči in pravno nezavezujoči elementi, ki jih vsebuje pismo o nameri

Osnovna značilnost pisma o nameri je, da v večjem delu ni pravno zavezujoče, vseeno pa je potrebno pismo o nameri jemati kot dokument, ki z veliko stopnjo gotovosti določa osnovna izhodišča transakcije. Vrednost, ki jo ima pismo o nameri je predvsem v tem, da se stranke transakcije, preden v pripravo le te vložijo večji napor ali sredstva, nanjo ustrezno pripravijo, ter preverijo ali sploh obstaja skupno razumevanje o vsebini, pričakovanjih in poteku postopka. Na tak način je zagotovljeno, da se minimizira možnosti strank za kasnejša bistvena odstopanja od prvotnega razumevanja in pričakovanj.V primeru resnih vlagateljev je tudi stvar ugleda in poslovne etike, da ustrezno komunicirajo svoja pričakovanja, ter v nadaljevanju ne odstopajo bistveno od predstavljenih cenovnih okvirov v primeru, da aktivnosti potekajo v skladu s pričakovanji, ki so jih opredelili v pismu o nameri. Pismo o nameri je tudi ustrezen pripomoček s katerim pohitrimo postopek pridobivanja dovoljenj, ki so potrebna za izvedbo transakcije.

Pismo o nameri je lahko uporaben pripomoček v pogajanjih z najemodajalci oz. tretjimi strankami, katerih sodelovanje je potrebno za uspešno izvedbo transakcije. Najbolj nazorno se to pokaže v primeru, ko se nakup podjetja financira z dolžniškimi viri kapitala, in ko je pismo o nameri dokument, na podlagi katerega kupec pridobiva finančna sredstva, potrebna za izvedbo transakcije.

Kljub v splošnem nezavezujoči naravi, so posamezne določbe pisma o nameri zavezujoče. Gre predvsem za vprašanje razkrivanja informacij ter za zavezo, kolikšna in katera sredstva bo posamezna stranka zagotovila, da bo prišlo do sklenitve prodajne pogodbe. Kot primer, pismo o nameri določi način, na katerega bodo informacije in dostop do njih dostopen kupcu, da lahko ta izvede skrbni pregled predmeta prodaje, pri čemer kupca zavezuje, da pridobljene informacije hrani kot poslovno tajnost. Vrednost pisma o nameri se pokaže tudi v tem, da je v njem jasno postavljena ločnica med fazo nezavezujočih pogovorov ter zavezujočo fazo, ki ima za stranke pravne posledice. Z jasno opredelitvijo okoliščin, v katerih se šteje, da je prišlo do sklenitve dogovora, se stranki izogneta interpretaciji, da je bil dogovor sklenjen s konkludentnim dejanjem strank ali s kakšnim drugim ravnanjem, ki bi ga bilo mogoče razumeti kot dogovor med strankama. V primeru prevzema javne delniške družbe ima izvedena oblika pisma o nameri vlogo obvezne sestavine postopka. Kupec oz. prevzemnik mora skladno s 24. členom Zakona o prevzemih (ZPre-1; Ur.l. RS, št. 79/2006 s spremembami) pred objavo prevzemne ponudbe, o tem, da namerava dati tako ponudbo, obvestiti agencijo za trg vrednostnih papirjev. Takšno obvestilo o nameri mora biti posredovano tudi poslovodstvu ciljne družbe. Slednje je od prejema obvestila o prevzemni nameri vezano pri poslovanju ravnati skladno s posebnimi določbami ZPre-1, ki omejujejo njihovo ravnanje.

Tipične sestavine, ki jih vsebuje pismo o nameri

Običajno pismo o nameri ureja naslednje vsebinske sklope: 

Nezavezujoče določbe, ki naj jih vsebuje pismo o nameri:

• Strukturo transakcije: določi se ali gre za nakup sredstev podjetja, celega podjetja, ali gre za združitev, ipd.;
• Izhodišča za plačilo in plačilni pogoji: določi se metodo določitve cene in način plačila (npr. prek skrbniškega računa »esrow account«), ali bo plačilo izvedeno v denarju, deležih druge družbe ali kako drugače, ali bo plačilo izvedeno v enkratnem znesku, ali se bo del plačila zadržal do izpolnitve določenih pogojev,
• Pogoje pod katerimi bo transakcija izvedena (npr. pridobitev potrebnih dovoljenj s strani državnih organov – Urad za varstvo konkurence ipd.);
• Obravnava področja zaposlenih: stranki se dogovorita, kako bo kupec obravnaval zaposlene – pri tem je kupec omejen z določbami delovnopravne zakonodaje, ki v primeru statusnih sprememb zahteva, da se zaposlenim še eno leto po izvedeni transakciji zagotavlja enak nivo pravic;
• Zaveze prodajalca: Običajno pismo o nameri opredeljuje določena zagotovila, ki jih v zvezi s predmetom nakupa daje prodajalec (glede obremenjenosti podjetja, prevzetih obveznosti, …), in ki razbremenjujejo kupca v primeru, da se izkažejo kot neresnična.

Zavezujoče določbe, ki naj jih vsebuje pismo o nameri:

• Določbe v zvezi z izvedbo skrbnega pregleda: v pismu o nameri se opredeli način in obseg dostopa, ki ga ima kupec do informacij, ter določi katere informacije se štejejo za poslovno skrivnost. Za pravilno oblikovanje sklepa poslovodstva o varovanju poslovne skrivnosti, ki zdrži pravno argumentacijo na sodišču, je potrebno upoštevati določbe Zakona o gospodarskih družbah, ki podrobno opredeljujejo, kako mora biti dokument, ki vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost označen, ter na kakšen način morajo biti o tem seznanjeni vsi, ki s takim dokumentom rokujejo;
• Ekskluzivnost: Z vidika prodajalca je ekskluzivnost ena od najbolj problematičnih določb v celotnem procesu, saj si na tak način zapre vrata glede pogajanj z drugimi potencialnimi kupci. Na drugi strani je potrebno razumeti tudi stališče kupca, ki želi imeti vsaj v omejenem časovnem obdobju občutek varnosti, ter občutek, da ga drugi kupec ne bo prehitel, kar bi pomenilo nastanek nepotrebnih stroškov;
• Obveščanje javnosti: stranke se v pismu o nameri običajno zavežejo k molčečnosti in dajanju enostranskih izjav v javnosti glede same transakcije. Možni so tudi dogovori med strankama, kako bosta javnosti predstavila svoje dogovore oz. kakšno je skupno sporočilo za javnost;
• Poslovanje prodajalca: Kupec običajno želi v fazi pogajanj omejiti prodajalca glede sklepanja poslov, ki bi presegali okvir rednega delovanja, saj bi na tak način lahko prišlo do odprodaje vrednejših sredstev ali sklenitev škodljivih dogovorov, kar bi bistveno vplivalo na pogoje transakcije. V primeru javnih delniških družb, je omejitev ravnanja poslovodstva ciljne družbe že zakonsko predpisana;
• Odgovornost za stroške: Pismo o nameri razmejuje, katere stroške nosi posamezna stranka in so povezani s transakcijo;
• Prekinitev: Pismo o nameri običajno določa okoliščine, ob prisotnosti katerih se šteje, da so pogovori med prodajalcem in kupcem končani.

Igor Pirc, univ. dipl. prav., MBA