Že leta 2022 je bil sprejet predlog novega zakona o davku od virtualnih valut, ki je davek na kriptovalute uredil bolj jasno in preprosto, pa kljub takratnim pričakovanjem, do sprejetja in formalne veljave novega zakona o davku od virtualnih valut, ni prišlo.
Na področju obdavčitve kriptovalut tako še vedno velja obstoječa ureditev, ki pa je nejasna in ob pomanjkanju ustrezne prakse negotova in pomanjkljiva. Trenutna ureditev pušča odprta vprašanja vlagateljev glede same višine obdavčitve dohodka ustvarjenega s trgovanjem s kriptovalutami in vprašanja ali bo določen dohodek sploh obdavčen. Več o tem je pojasnjeno v nadaljevanju članka.
S prebujanjem bikovskega trenda na kripto področju se povečujejo tudi težnje po izplačilu dohodkov posameznikov ustvarjenih s trgovanjem s kriptovalutami. Pri izplačilih dobičkov ustvarjenih s trgovanjem s kriptovalutami pa se s strani posameznikov pojavljajo številna vprašanja glede:
Ker gre pri kriptovalutah za relativno novo tehnologijo, se davčna zakonodaja še ni prilagodila na vse bolj obsežno uporabo kriptovalut.
V nadaljevanju članka bomo razjasnili nekaj najpogostejših vprašanj na področju obdavčitve dohodka doseženega izključno s trgovanjem (t.j. nakupom in prodajo) s kriptovalutami.
Preden lahko določimo, kakšna bo stopnja davka na dohodek, ustvarjen s kriptovalutami, moramo najprej vsak posamezen primer preveriti in določiti ali je dohodek s trgovanjem s kriptovalutami ustvarila fizična oseba (posameznik) ali pravna oseba (d.o.o. ali s.p.).
Ko ugotovimo, kdo je dohodek ustvaril, moramo določiti na kakšen način je bil tak dohodek ustvarjen. Ugotoviti moramo ali gre v tem primeru za dohodek ustvarjen s trgovanjem (nakupom in prodajo) s kriptovalutami, izdajo kriptovalut, plačilom za opravljeno storitev ali blago, kreiranje kriptovalut (rudarjenje), airdrop, staking…
Šele z določitvijo vsega navedenega lahko določimo ali bo dosežen dohodek s kriptovalutami sploh obdavčen ter kolikšna bo višina davka.
Na kripto področju je veliko vlagateljev, ki so fizične osebe, kar pomeni posameznike, ki redno vlagajo na kripto trgu in pri tem redno ustvarjajo dohodke ali so pred časom kupili in prodali določeno kriptovaluto ter pri tem ustvarili določen dohodek. V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ne glede na vrsto dohodka razen dohodkov, ki so v ZDoh-2 izrecno navedeni kot dohodki, ki se ne štejejo kot dohodek oziroma so oproščeni plačila dohodnine kot so npr. denarne pomoči prejete zaradi naravne in druge nesreče, določene subvencije, enkratne solidarnostne pomoči, invalidnine…
Uvodoma naj navedem, da velja, da dohodek, ki ga bo posameznik ustvaril na kripto področju, ne bo obdavčen v primeru, da gre za dohodek, ki ga je posameznik ustvaril s trgovanjem s kriptovalutami t.j. z nakupom in prodajo kriptovalut.
V primeru, če je posameznik dohodek v kriptovalutah ustvaril zaradi prejema plačila za opravljeno storitev ali za opravljeno prodajo blaga je tak dohodek predmet obdavčitve ne glede, če posameznik potem tako kriptovaluto drži dalj časa in proda v prihodnosti. Če posameznik prejme dohodek v virtualni valuti (npr. Bitcoinu) kot način plačila za opravljeno storitev svetovanja ali prodajo blaga se višina dohodka za namen obdavčitve upošteva vrednost kriptovalute v evrih v času, ko je dohodek prejet.
Dohodek posameznika, ki je fizična oseba in ga je posameznik ustvaril s trgovanjem s kriptovalutami v davčnem letu, kar pomeni v enem koledarskem letu, ne bo obdavčen, v primerih če se kriptovalute s katerimi je dohodek posameznik ustvaril:
Da dobiček posameznika, ki ga doseže s trgovanjem s kriptovalutami ni obdavčen, mora biti nujno izpolnjen še en pogoj in sicer, da posameznik dohodka ni ustvaril z opravljanjem dejavnosti.
Kontaktirajte nas in si rezervirajte 10 minutni uvodni razgovor preko videokonference (Skype, Zoom, MS Teams).
Ključno vprašanje v primeru obdavčitve oziroma ne-obdavčitve dohodka posameznika, ki je fizična oseba in ki dohodek ustvari s trgovanjem s kriptovalutami je, ali se šteje, da je tak dohodek ustvarila z opravljanjem dejavnosti. Kako določimo ali je fizična oseba dohodek ustvarila z opravljanjem dejavnosti pa pojasnjujemo v nadaljevanju.
V skladu s pojasnili Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) štejemo, da je posameznik določen dohodek pri trgovanju s kriptovalutami ustvaril z opravljanjem dejavnosti, če ga je dosegel:
V primeru presojanja ali je posameznik ustvaril dohodek pri trgovanju s kriptovalutami z opravljanjem dejavnosti ni pomembno ali ima posameznik dejansko odprto podjetje oziroma dejavnost (s.p.) ali je trgovanje opravljal preko gospodarske družbe ampak je pomembno od primera do primera ugotoviti ali je posameznik dohodek s trgovanjem s kriptovalutami pridobil s trajnim, neodvisnim in samostojnim opravljanjem trgovanja s kriptovalutami.
Posameznik je trgoval neodvisno in samostojno v primeru če je trgovanje s kriptovalutami opravljal:
Posameznik je opravljal trgovanje s kriptovalutami trajno, v primerih, ko pri trgovanju ni šlo za opravljanje enkratnega, občasnega ali nepovezanega trgovalnega posla ampak je šlo za stalno oziroma ponavljajoče se trgovanja. Posameznik torej ni izvedel enkratnega nakupa kriptovalut, porfelj držal in ga nato čez na primer dve leti prodal, ampak je konstantno in ponavljajoče izvajal nakupe in prodaje kriptovalut z namenom ustvarjanja dobička.
Pri ugotavljanju ali je posameznik trgoval s kriptovalutami na način, ki nakazuje na opravljanje dejavnosti si posameznik lahko pomaga s podajo odgovorov na spodnja vprašanja. V primeru, da je odgovor na spodnja vprašanja pretežno pritrdilen gre v primeru takega trgovanja po vsej verjetnosti za opravljanje dejavnosti.
Ponovno pa je potrebno navesti, da tudi po stališču Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) ni nujno, da gre pri določenem trgovanju za opravljanje dejavnosti, če bo posameznik izpolnjeval enega od zgoraj navedenih kriterijev, ampak jih mora izpolnjevati več skupaj. Nejasnost in negotovost ureditve obdavčitve dohodka ustvarjenega od kriptovalut pa se kaže tudi v navedbah FURS-a, da je potrebno vsak primer presojati posebej in določiti ali je šlo v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti ali ne.
Če se v postopku ugotovi, da je posameznik trgoval s kriptovalutami na način, da tako trgovanje lahko določimo kot opravljanje dejavnosti mora posameznik za to registrirati ustrezno dejavnost (s.p., d.o.o…). V tem primeru so dobički ustvarjeni s trgovanjem obdavčeni kot dohodek iz dejavnosti.
V nadaljevanju navajamo dva praktična primera trgovanja posameznika s kriptovalutami.
Oseba A je leta 2017 kupila 3 bitcoine po vrednosti 8.000,00 EUR za 1 Bitcoin, v skupni vrednosti 24.000,00 EUR. Ker je prišlo v letu 2018 do padca vrednosti kriptovalut se je oseba A odločila, da bo kriptovalo držala in prodala, ko bo cena višja. Oseba A je leta 2021 ugotovila, da je cena kriptovaluti Bitcoin zrastla in se odločila za prodajo vseh 3 bitcoinov po vrednosti 55.000,00 EUR v skupni vrednosti 165.000,00 EUR in pri tem dosegla dobiček v vrednosti 131.000,00 EUR. Sredstva je oseba A nakazala na svoj TRR račun.
Oseba A v tem primeru ne bo obdavčena z dohodnino. Saj trgovanja s kriptovalutami ni opravljala s trajnim, neodvisnim in samostojnim opravljanjem dejavnosti. Dobiček, ki ga je ustvarila je posledica enega nakupa in ene prodaje. Pri čemer se tak način trgovanja ne šteje za opravljanje dejavnosti. Dobiček osebe A v tem primeru ne bo obdavčen. Si je pa oseba A dolžna shraniti dokazila, s katerimi bo sposobna davčnemu organu dokazati da je dobiček oziroma dohodek ustvarila na podlagi dveh transakcij in torej ne z neodvisnim, samostojnim in trajnim opravljanjem dejavnosti trgovanja.
Osebi B so kriptovalute vzbudile zanimanje in tako je začela vsak dan trgovati z njimi. V obdobju 12 mesecev je trgovala 206 dni. Povprečna vrednost njenega portfelja je znašala v obdobju enega leta 300.000,00 EUR. Oseba B je ustvarila dobiček na podlagi 3000 transakcij, v višini 150.000,00 EUR. Oseba B je za trgovanje kupila tudi posebno namensko strojno in programsko opremo, ter angažirala še dve osebi, ki sta zanjo opravljali raziskavo kripto trga, da je lažje opravljala trgovanje.
Iz pogostosti trgovanja, ki ga je oseba B opravila v obdobju 1 leta, števila transakcij, povprečne vrednosti portfelja kriptovalut in obstoja organizacijske strukture namenjene doseganju višjega dobička pri trgovanju s kriptovalutami je razvidno, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. V tem primeru dohodek oseba B dosega z samostojnim, neodvisnim in trajnim trgovanjem. V tem primeru se šteje, da je oseba B dohodek dosegala z opravljanjem dejavnosti in bo tak dohodek obdavčen kot dohodek iz dejavnosti.
Glede na zgoraj pojasnjeno je davčna obravnava izplačila dobička na transakcijski račun, doseženega s trgovanjem z virtualnimi valutami, odvisna od opredelitve, ali ga je dosegla fizična oseba ali fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti. Posameznik, ki dobička s trgovanjem s kriptovalutami ne bo dosegal v okviru opravljanja dejavnosti, ne bo obdavčen z dohodnino. Težavo pri določitvi predstavljajo mejni primeri, kjer ni natančno razvidno ali gre pri trgovanju posameznika za opravljanje dejavnosti in obdavčljiv dohodek ali ne.
Še vedno pa predlagamo, da si posameznik ob izplačilu fiat valute na svoj TRR za primer morebitne kontrole s strani davčnega organa shrani dokazila o opravljenih finančnih transakcijah iz katerih bo razvidno, da trgovanje ni bilo opravljeno v okviru opravljanja dejavnosti (npr. dokazila o nakupu in prodaji kriptovalut, bančni izpisek, iz katerega bo razviden znesek, ki je bil nakazan; print screen menjalnice, ledger oziroma e-denarnice…).
Avtor: Jaka Uršič
Kontaktirajte nas in si rezervirajte 10 minutni uvodni razgovor preko videokonference (Skype, Zoom, MS Teams).
Povezane teme: Virtualno premoženje