Sprejeta novela B Gradbenega zakona (GZ-1)

Začel je veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B), ki prinaša številne spremembe na področju gradbene zakonodaje.

V prispevku bomo izpostavili glavne novosti, ki jih prinaša novela GZ-1.

Mnenja mnenjedajalcev

Mnenje dajalci bodo morali po novem mnenje izdati v 30 dneh od prejema zahteve, pri čemer se lahko rok na zahtevo investitorja tudi podaljša.[1]

Novost je tudi ta, če iz mnenja o skladnosti s prostorskim aktom, izdanega v skladu z zakonodajo s področja urejanja prostora, izhaja, da projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ni skladna s predpisi pristojnega mnenjedajalca, pri tem pa je pooblaščeni strokovnjak kot vodja projektiranja potrdil pravilnost projektne dokumentacije, mora mnenjedajalec svoje mnenje v vednost posredovati pristojni poklicni zbornici, katere član je navedeni pooblaščeni strokovnjak.[2]

Novela določa, da je upravni organ vezan na mnenje mnenjedajalca, če izpolnjuje predpisane pogoje. Če ti niso izpolnjeni, se zahteva dopolnitev mnenja, v nasprotnem primeru pa organ odloči s pomočjo nadzornega organa, župana ali izvedenca. Če so mnenja različnih mnenjedajalcev neusklajena, se izvede ustna obravnava za uskladitev stališč.[3]

Ključna novost je tudi domneva izdanega pozitivnega mnenja. Če mnenje ni bilo izdano v predpisanem roku, upravni organ pozove mnenjedajalca, da ga poda v 15 dneh, sicer se šteje, da je mnenje dano in da je projektna dokumentacija skladna s predpisi. [4]

Prednostna obravnava zahtev za gradbena dovoljenja

Upravni organi bodo po novem zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj v primeru ugotovljenega javnega interesa Republike Slovenije ali občine obravnavali prednostno. [5]

Javni interes je ugotovljen, če:

• gre za gradnjo družbene infrastrukture ali gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ali za gradnjo javnih najemnih stanovanj ali študentskih domov,
• je investitor Republika Slovenija ali občina in
• je s sklepom pristojnega ministrstva ali pristojne občine ugotovljena nujnost hitre izgradnje objekta,
• gre za gradnjo objekta, ki bo financiran ali sofinanciran s sredstvi Evropske unije in njenih finančnih mehanizmov, in je prednostna obravnava za pridobitev teh sredstev nujna,
• gre za investicije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva,
• gre za strateške investicije. [6]

Dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja

Novela posega v določbe o dopustnih manjših odstopanjih od gradbenega dovoljenja in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. [7]

Odlog izvršbe

Spremenjen je tudi 104. člen GZ-1, ki ureja odlog izvršbe inšpekcijskih odločb. Po novem bo vložitev predloga za odlog izvršbe odložila postopek do pravnomočne odločitve o tem predlogu in ne več le do dokončne odločitve. Ukrep se nanaša na primere, ko objekt, za katerega je odrejena odstranitev ali prepoved uporabe, predstavlja dom zavezanca.[8]

Določeni so tudi nekateri primeri, ko se postopek izvršbe vseeno nadaljuje.

Postopek legalizacije

Pomembna novost je nova ureditev postopka legalizacije za objekte, zgrajene pred uveljavitvijo Gradbenega zakona (GZ), torej pred novembrom 2017. Zahtevo za legalizacijo bo mogoče vložiti do 31. decembra 2030, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. [9]

Za nelegalne objekte, zgrajene po 2017, zakon ne predvideva nobenih postopkov legalizacije. Zanje bo tako treba izvesti vse redne postopke za pridobitev dovoljenja.

Domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte

Novela GZ-1B prinaša tudi pomembno novost glede domneve pridobljenega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte. Po novem se bo namreč štelo, da imajo gradbeno in uporabno dovoljenje po GZ-1 naslednji objekti:

• objekti, zgrajeni pred 31. decembrom 1967,
• objekti gospodarske javne infrastrukture, objekti s področja obrambe, zaščite in reševanja ter notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991,
• objekti, zgrajeni na podlagi Zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (ZPOOSRP), ter
• enostanovanjske stavbe, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003 (prvi odstavek spremenjenega 150. člena GZ-1).

Poleg tega se po noveli šteje, da objekt ali del objekta, zgrajen pred 1. januarjem 1995, ni nelegalen ali neskladen, in se ga lahko uporablja, tudi če gradbenega ali uporabnega dovoljenja ni mogoče predložiti, kadar iz razpoložljivih dokazov izhaja, da je bilo takšno dovoljenje dejansko pridobljeno (drugi odstavek spremenjenega 150. člena GZ-1).

Lastnik, solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec pa bo lahko pridobil odločbo o domnevi izdanega dovoljenja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• objekt se po mejnem datumu ni spremenil ali se je spremenil le tako, da za spremembo ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje,
• objekt je evidentiran v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin v času vložitve zahteve, in
• za objekt, zgrajen pred 1. januarjem 1995, je mogoče na podlagi dokazov ugotoviti obstoj izdanega dovoljenja (tretji odstavek spremenjenega 150. člena GZ-1). [10]

---

[1] GZ-1B, 12. člen

[2] Prav tam

[3] Prav tam, 14. člen

[4] Prav tam

[5] Prav tam, 17. člen

[6] Prav tam

[7] Prav tam, 24. člen

[8] Prav tam, 31. člen

[9] Prav tam, 41. člen

[10] Prav tam 42. člen